Pivovarna Laško
Se bo Brankoviču uspelo obdržati v NS Laškega?
Medij: Finance Avtorji: Smrekar Iskrić Tanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Borze&denar Datum: 10. 07. 2013 Stran: 13
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) bo najbrž preverila, ali je Goran Brankovič, sicer šef Presada, lahko novi nadzornik Pivovarne Laško.
Minuli teden so prejeli prijavo, ki se nanaša na Brankovičevo nedavno imenovanje (mandat naj bi mu začel teči septembra). Najprej bodo izvedli predhodni preizkus, v katerem bo KPK ocenil zadostnost razlogov za uvedbo preiskave.
Kdo forsira Brankoviča
Brankoviča, sicer tudi nekdanjega šefa Slovenskih železnic, v nadzorne svete (poskusili so tudi v Telekomovega) predlaga društvo malih delničarjev Rajka Stankoviča MDS. V Laškem jim sprva ni uspelo, je pa predlog potem »posvojila« NLB - bilje izglasovan. Potrdil ga je denimo tudi državni Kad, kar je nekatere, ki ne želijo biti imenovani, presenetilo. A v NS Laškega je bil imenovan tudi »njihov« Jože Bajuk.
Kaj pravi Brankovič
Kateri nadzorniki v javnih družbah so lahko na robu?
Medij: Finance Avtorji: Smrekar Iskrić Tanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: F Datum: 05. 07. 2013 Stran: 15
Letos se menja vrsta nadzornih svetov (NS) večjih, javnih družb. Gre vsem novim članom NS zaupati, da bodo neodvisni?
Se lahko kateri od njih pri odločanju znajde v nasprotju interesov, saj denimo nadzoruje konkurenčno družbo podjetja, ki ga vodi? Preverili smo nekaj primerov.
1. Triglav
Zavarovalnico, ki prodaja tudi pokojninska zavarovanja in ima zavarovalnico na Hrvaškem, nadzoruje Dubravko Štimac, šef hrvaške pokojninske družbe PBZ CroatiaOsiguranje. Čebi družba imela sedež v Sloveniji, bi agencija za zavarovalni nadzor (AZN) verjetno ukrepala, prav zaradi nasprotja interesov, in zahtevala zamenjavo nadzornikov. Štimac pravi, da nikakor ni v nasprotju interesov: »Kot delničarjem nam je interes blaginja družbe. Želimo stabilno rast delnice.«
AZN preverja izpolnjevanje pogojev nadzornikov v vseh zavarovalnicah (gre za redno preverjanje), in ne le v Triglavu. Nekateri so se že spraševali, ali član NS Triglava, predstavnik malih delničarjev MDS Rajko Stankovič, izpolnjuje vse pogoje. Sam pravi, da jih (več o tem na http://www.finance. si/8342110) in da ima in znanja in izkušnje.
2. Laško
Roman Glaser si lahko spet oddahne
Medij: Dnevnik Avtorji: Klipšteter Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 29. 06. 2013 Stran: 6
Perutnina Ptuj
Predsedniku uprave Perutnine Ptuj Romanu Glaserju seje spet uspelo izogniti izredni reviziji preteklega poslovanja, ki jo je že večkrat predlagala Kapitalska družba. Ozadje odstopa 15-milijonskega dolga Centru Naložbam bo zato do nadaljnjega ostalo prikrito.
Predsedniku uprave Perutnine Ptuj Romanu Glaserju se je po včerajšnji skupščini delničarjev spet smejalo. Z novim manevrom je namreč zmogel preprečiti, da bi revizijska hiša Ernest&Young opravila izredno revizijo, ki bi kritično prečesala posamezne pretekle posle, med drugim nakup delnic Merkurja, preprodajo nekaterih hčerinskih podjetij, ki so končala v posredni lasti menedžerjev Perutnine Ptuj, ter posojila, ki jih je ptujska skupina odobrila družbam, povezanim z bivšim predsednikom uprave Pivovarne Laško Boškom Šrotom.
Moč bank
Medij: Novi tednik Celje Avtorji: U. S. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 27. 06. 2013 Stran: 4
Lastniki Pivovarne Laško so tudi v četrtem poskusu zavrnili 36-milijonsko dokapitalizacijo in med štirimi predstavniki kapitala v nadzorni svet imenovali tri nova imena.
Predsednik uprave Dušan Zorko je znova poudaril, da pivovarna dobro posluje, vendar se mora razbremeniti kreditov, ustanoviti enotno podjetje in stabilizirati lastniško strukturo. Glede sklepov skupščine, ki jih mnogi komentirajo v smislu, da so banke pokazale svojo moč, Zorko pravi, da so odločitve stvar lastnikov.
Precej prahu je dvignilo to, da je bilo vloženih kar nekaj nasprotnih predlogov za nova imena nadzornega sveta. Imena, ki so jih predlagali mali delničarji, med lastniki niso dobila zadostne podpore, potem pa so na predlog Nove Ljubljanske banke izglasovali štiri nove nadzornike, med njimi tudi dve imeni, ki v prvem poskusu nista dobili zadostne podpore. V nadzorni svet Pivovarne Laško so bili kot predstavniki kapitala izvoljeni Enzo Smrekar, Peter Groznik, Goran Brankovič in Jože Bajuk.
Medja in Bratuškova sestavila nadzorni svet
Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 21. 06. 2013 Stran: 10
Pivovarna Laško
V nadzornem svetu Laškega se je našel prostor za osebnega prijatelja predsednika uprave NLB Janka Medje in nekdanjega generalnega direktorja SŽ, ki gaje tja spravila predsednica vlade Alenka Bratušek.
Nadzorni svet Pivovarne Laško je po novem sestavljen po meri predsednika uprave NLB Janka Medje in predsednice vlade Alenke Bratušek.
Delničarji pivovarne, med katerimi so največje banke, so namreč na včerajšnji skupščini popolnoma prevetrili nadzorni svet Laškega. V njem zdaj sedijo predsednik uprave Droge Kolinske Enzo Smrekar, član uprave Gorenja Peter Groznik, nekdanji generalni direktor Slovenskih železnic Goran Brankovič in Jože Bajuk iz državne Posebne družbe za podjetniško svetovanje (PDP). Medtem ko Smrekar kot osebni prijatelj Medje in Groznik spadata v kvoto NLB, Bajuka pa je predlagal državni Kad, naj bi Brankovič v nadzorni svet prišel na željo premierke Bratuškove.
Jamnik ne bo nadzornik v Laškem
Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 06. 2013 Stran: 8
Skupščina Kandidatov za nadzornike več, kot je »prostih« mest v NS
Ljubljana - Na današnji skupščini Pivovarne Laško (PL), ki bedi nad četrtino Mercatorja ter časnikoma Delo in Večer, bodo delničarji najverjetneje premešali karte v sestavi nadzornega sveta. Med nadzorniki zagotovo ne bo Boruta Jamnika, saj je kandidaturo v zadnjem trenutku umaknil.
Imenovanje novih nadzornikov je glavna točka današnje skupščine PL, saj bo štirim predstavnikom kapitala konec avgusta potekel mandat. To so šef Modre zavarovalnice Borut Jamnik, finančnik Gorenja Peter Groznik, član uprave Premogovnika Velenje Vladimir Malenkovič in pravnik Borut Bratina. Vsi štirje se znova potegujejo za nov mandat, a je Jamnik, ki ga je v NS imenovala Kad, svojo kandidaturo že umaknil.
Zakaj se je Jamnik odločil za umik, v Kadu včeraj niso pojasnili, a to ne spremeni dejstva, da je predlaganih kandidatov za nadzornike več (šest), kot bo v NS na voljo »prostih« mest za predstavnike kapitala (štiri). Uprava in NS pivovarne delničarjem namreč predlagata v presojo še tri kandidate. To so nekdanji šef Adria Airways Klemen Boštjančič, predstavnik malih delničarjev Simon Čadež in revizorka Alenka Podbevšek, ki jo je vlada nedavno imenovala v NS Peka.
Debeljak brez razrešnice
Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 19. 06. 2013 Stran: 7
Skupščina Mercatorja
Delničarji Mercatorja, ki so v lastniški strukturi trgovca pristali predvsem zaradi kreditiranja prevzemnih ambicij Boška Šrota, so na včerajšnji skupščini odrekli razrešnico nekdanjemu predsedniku uprave Mercatorja Žigi Debeljaku. Ta se je pred leti skupaj s takratnim predsednikom nadzornega sveta Robertom Šego uprl Šrotu in njegovemu namenu izčrpavanja družbe. Šega je razrešnico včeraj tako kot vsi drugi nadzorniki sicer prejel, a je med vsemi sedemnajstimi nadzorniki, kolikor jih je v letu 2012 sedelo v nadzornem svetu Mercatorja, dobil najmanjšo podporo.
Lastništvo Mercatorja obvladujejo družbe iz skupine Laško - Pivovarna Laško, Pivovarna Union ter Radenska in banke upnice - NLB, Societe Generale, Unicredit banka, NKBM, Hypo, Gorenjska banka in Banka Koper. Na včerajšnji skupščini so poleg Debeljaka razrešnico lastniki odrekli še dvema članoma njegove uprave, in sicer Meliti Kolbezen in Petru Zavrlu. Razrešnico pa so podelili članicam Debeljakove uprave, ki so v Mercatorju ali njegovih družbah ostale tudi po njegovem odhodu: Veri Aljančič Falež, Mateji Jesenek in Stanki Pejanovič. Ob tem velja omeniti, da naj bi bile vse odločitve Mercatorjeve uprave pod vodstvom Debeljaka vedno sprejete soglasno. Vsi člani aktualne uprave, ki jo vodi Toni Balažič, so razrešnico prejeli.
Duh Mercatorja je ušel iz stekelnice
Medij: Žurnal Avtorji: Zalaznik Janez Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Intervju Datum: 15. 06. 2013 Stran: 19
Dušan Zorko. Prvi mož Pivovarne Laško pričakuje, da bo Mercator v devetem poskusu prodan. Raje kot pivo sicer pije radler.
Kako to, da zdaj Mercator prodajamo za 120 evrov za delnico, pred enim letom pa ga nismo prodali za 220. Kdo je odgovoren za to? O vrednosti ne morem govoriti, to so pogodbene skrivnosti. Danes je 13. junij, veva, kolikšna je cena na borzi - kolikšna je realna cena Mercatorja, bi težko ocenjeval. O odgovornosti je danes prezgodaj govoriti, bo pa prišel čas, ko se bo o tem treba odkrito pogovoriti.
Škode za pivovarno bo okrog 80 milijonov evrov.
O tem ne morem govoriti, upam, da bo čim manjša, bo pa treba tudi to pojasniti delničarjem na skupščini.
So možne tudi odškodninske tožbe?
Treba se je postaviti v čas, ko so se odločitve sprejemale. Danes sem lahko strahotno pameten za pet let nazaj, ampak od mene se pričakuje, da sem pameten za jutrišnji dan.
NLB je ob zadnjem poskusu prodaje rekla ne. Se lahko to zgodi tudi tokrat, sploh ker je bil ta teden imenovan nov nadzorni svet?
Najprej kapital, nato objava
Medij: Delo Avtorji: Gole Nejc Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 13. 06. 2013 Stran: 4
Zakon o prevzemih Odbor za gospodarstvo podprl spremembe zakonodaje na tem področju - ATVP opozarja na pomanjkljivosti novele, gospodarstvo jo podpira
Ljubljana - Državni lastniki, ki jim je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) odvzela glasovalne pravice v nekaterih družbah, bodo očitno po novem na skupščinah teh družb lahko glasovali o dokapitalizacijah. Poleg tega prevzemnikom pet let ne bo treba dati prevzemne ponudbe, če bodo prevzemni prag presegli zaradi reševanja podjetja.
To določa novela zakona o prevzemih, ki jo je včeraj podpri odbor za gospodarstvo. ATVP je glasovalne pravice zaradi kršitev zakonodaje vzela državnim lastnikom v Aerodromu Ljubljana, Zavarovalnici Triglav, Telekomu Slovenije, Savi, Savi Re, Pivovarni Laško, Krki, Petrolu, NKBM in Abanki. Po določbah novele bo lahko ATVP državnim lastnikom povrnila glasovalne pravice o tistih skupščinskih sklepih, ki so nujno potrebni za zaščito javnega interesa, kar zajema tudi delovanje ekonomskega sistema torej, denimo, o dokapitalizacijah.
Prodajni sporazum kmalu pred nadzorniki
Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena,Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 11. 06. 2013 Stran: 9
Mercator Pogajanja prodajnega konzorcija zAgrokorjem so, kot kaze, v zaključni fazi
Ljubljana - V petek se bo sestal nadzorni svet Pivovarne Laško. Po naših informacijah bo odločal o soglasju za podpis kupo-prodajne pogodbe za prodajo 23,4-odstotnega deleža Mercatorja. Ali to pomeni, da je hrvaški Agrokor povišal svojo ponudbo za Mercator?
NS Pivovarne Laško, vodi ga Vladimir Malenkovič, je sredi maja naložil upravi pivovarne, naj v pogajanjih za prodajo Mercatorja poskuša doseči višjo kupnino od 110 evrov za delnico, kolikor je neuradno ponujal hrvaški Agrokor. Ali sklic petkove seje NS pomeni, da je hrvaški kupec v resnici pripravljen seči globlje v žep, včeraj ni bilo mogoče izvedeti pri nobenem od vpletenih v kupčijo Mercator-Agrokor, prav tako ne, ali je višja kupnina edini pogoj za nadaljevanje pogajanj.
Če bo NS pivovarne v petek soglašal s podpisom kupo-prodajne pogodbe, lahko v nadaljevanju pričakujemo sklic skupščine Pivovarne Union, saj se mora tudi ta izreči o istem vprašanju. A zgolj soglasji NS še ne pomenita, da bo prodaja tudi v resnici sklenjena. Čeprav so po besedah dobro obveščenih pogajanja tokrat že v zaključni fazi in potekajo profesionalno, vse strani se obnašajo razumno, dogovor pa menda upošteva koristi ciljne družbe in vključuje varovalke za njeno uspešno prestrukturiranje, zagotovil ni. Konzorcijska pogodba je namreč za člane nezavezujoča, in če se kateri od njih ne bi strinjal z doseženo ceno ali drugimi pogoji, hi brez kazni lahko odstopil od prodaje, skupni delež bi se zmanjšal pod 50 odstotkov in posel bi (lahko) padel v vodo. Po drugi strani tako soliranje ni zelo verjetno, saj so okoliščine, v katerih se je znašla večina lastnikov in upnikov, predvsem pa Mercator sam, preveč kritične, da bi si kdo to privoščil.







