Pivovarna Laško

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Cirman Primož Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 01. 03. 2014 Stran: 7

Sojenje Bosku Srotu

Že mesec dni po tem, ko je Dušan Zorko prevzel vodenje Pivovarne Laško, se je skupaj s šestimi nekdanjimi sodelavci Boška Šrota skušal odrešiti odgovornosti za pomoč pri "tajkunovih" poslih. To so storili z dokumentom, ki mu očitno verjame tudi tožilstvo.

Vse bolj postaja jasno, daje Dušan Zorko vodenje Pivovarne Laško prevzel tudi zato, ker se je želel izogniti (pred)kazenskim postopkom, povezanim s spornim financiranjem lastninjenja Pivovarne Laško.

To dokazuje dokument, ki smo ga pridobili v uredništvu Dnevnika. Gre za »Povzetek relevantnih dejstev o navodilih obvladujoče družbe Pivovarna Laško«. Tega so 11. septembra 2009, le dober mesec dni po tistem, ko je Zorko na čelu pivovarne nasledil Boška Šrota, podpisali vsi najpomembnejši vodilni iz podjetij skupine Laško. Poleg Zorka še prva finančnica Pivovarne Union Mirjam Hočevar, direktor Radenske Zvonko Murgelj, nekdanja prokuristka Radenske Olga Smej, nekdanji direktor Fructala Toni Balažič, ki je danes na čelu Mercatorja, nekdanji član uprave Fructala Drago Kavšek, zdaj član uprave Mercatorja za finance, in tedanja izvršna direktorica Dela Mojca Jazbinšek Volk. Vsi našteti so še nekaj mesecev pred tem na veliko sodelovali pri odobravanju nezavarovanih posojili, ki so jih Pivovarna Union, Radenska, Fructal in Delo nepovratno nakazovali Šrotovim podjetjem. Ta so z njimi pokrivala zapadle obveznosti v prvi polovici leta 2009, ko se je Šrotov imperij pod pritiskom bank začel podirati.

Kako so se Šrotovi direktorji oprali odgovornosti

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 24. 01. 2014 Stran: 9

Razdelitev kupnine Tempo določajo banke, napredek je že to, da pogovori še potekajo, pravijo viri

Ljubljana - Pogajanja o prodaji Mercatorja so v polnem teku. Po neuradnih informacijah so pogajalci bliže kompromisnemu dogovoru o razdelitvi približno pol milijarde evrov kupnine za Mercator, kar odpira tudi možnost, da bo o poslu Mercator-Agrokor v imenu Laškega odločala Družba za upravljanje slabih terjatev bank (DUTB).

Pogajanja o prodaji Mercatorja se nadaljujejo tudi ta teden. V nasprotju s preteklim tednom, ko so za pogajalsko mizo sedeli predstavniki vseh vpletenih strani (glavne upnice Mercatorja, njegovi prodajalci in predstavniki Agrokorja), se zdaj pogajajo parcialno. Vse je še vedno odvisno od glavnih bank upnic, s katerimi se je Agrokor pogajal o prestrukturiranju finančnega dolga po prevzemu Mercatorja, je povedal vir blizu Mercatorja.

Pri iskanju odgovora na vprašanje, ali so v pogajanjih že dosegli napredek, je mogoče slišati dvoje: da bo na dokončni razplet treba počakati še nekaj časa in da so vpletene strani v zadnjih dneh vendarle začele zbliževati svoja stališča. To bi načeloma lahko pomenilo, da so akterji, predvsem največje upnice Mercatorja in konzorcij prodajalcev, pripravljeni nekoliko popustiti pri vprašanju, kako si bodo razdelili dobre pol milijarde evrov kupnine za Mercator. Kompromisni predlog bi načeloma pomenil, da so prodajalci pripravljeni zmanjšati svoja pričakovanja glede kupnine, banke upnice pa ublažiti zahteve po takojšnji dokapitalizaciji Mercatorja v višini 200 milijonov evrov. Od tega doslej, kot je znano, niso odstopale.

Bodo pivovarji odločitev prenesli na lastnike?

Medij: Delo Avtorji: Ropac Iva Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 20. 01. 2014 Stran: 7

Sojenje Ta teden bo predobravnavni narok zaradi oškodovanja Pivovarne Laško in odvisnih družb za 109 milijonov evrov

Ljubljana - Medtem ko višje sodišče tehta pritožbe obrambe zoper obsodbo nekdanjih predsednikov uprave Pivovarne Laško in Istrabenza Boška Šrota in Igorja Bavčarja zaradi kaznivih dejanj pri preprodaji delnic Istrabenza, bo Šrot znova sedel na zatožno klop zaradi domnevnih nepravilnosti.

Na ljubljanskem okrožnem sodišču so za ta četrtek, 23. januarja, razpisali predobravnavni narok, na katerem se bo moral izjasniti o krivdi glede očitkov o domnevnih nepravilnostih pri menedžerskem prevzemu Pivovarne Laško oziroma o spornih posojilih, s katerimi so bile Pivovarna Laško in odvisne družbe oškodovane za 109 milijonov evrov. Poleg Šrota in pravne osebe Atke Prima sta obtožena še Šrotova dolgoletna sodelavka, borznica Vesna Rosenfeld, in nekdanji direktor Infond Holdinga Matjaž Rutar.

Glede na dosedanje stališče obrambe ni verjetno, da bo kdo od obdolženih priznal krivdo, zato bo po vsej verjetnosti sledilo sojenje. Sicer še vedno velja začasno zavarovanje za polovico Šrotove hiše v Laškem, ki jo je Srot ze pred leti z darilno pogodbo prenesel za ženo, ter za delnice.

Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 17. 01. 2014 Stran: 3

Prodaja Mercatorja Deležniki Mercatorja se z vodstvom Agrokorja pogajajo o sprejemljivi ceni in znesku dokapitalizacije

Ljubljana - Da se dogajanje okoli prodaje Mercatorja približuje vrhuncu, dokazuje tudi čedalje večja množica aktivnih komunikatorjev. Po dolgih mesecih se je v zvezi z Mercatorjem zbudila politika s premierko Alenko Bratušek, svoj lonček pa so pristavili tudi sindikati.

Sindikati so poudarili, da družba potrebuje stabilnega lastnika, torej je prodaja nujna. Zaradi okoliščin na trgu dela in pomembnosti Mercatorja za slovensko gospodarstvo pa v trgovskem sindikatu vztrajajo, »da se v delu, kar se tiče prodajnih postopkov, upošteva prodajni dogovor, kakršen je bil sklenjen s potencialnim kupcem«.

Poleg pravice do informacij in možnosti za zavarovanje delavskih interesov zahtevajo: ohranitev delovnih mest, dolgoročni razvoj Mercatorja, ohranitev njegove blagovne znamke ter proizvodnje in prodaje na sedanjih lokacijah, investicije v posodobitev in nove programe. Sporočilo za javnost sta podpisala sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije pri ZSSS Ladi Rožič in predsednica Mercatorjevega sindikata Vesna Stojanovič.

Medij: Demokracija Avtorji: Kocjan Vida Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 09. 01. 2014 Stran: 26

Herman Rigelnik, Roman Glaser, Tatjana Fink in številni drugi tajkuni se zdaj poskušajo reševati z izčrpavanjem podjetij, ki so jih prevzeli. To počnejo neovirano, saj si nadzorne ustanove pri tem zatiskajo oči.

Privatizacija nekdanjega družbenega premoženja je zelo zaznamovala slovensko tranzicijo. Pri tem ni šlo samo za prehod iz enega družbenega in gospodarskega sistema (socializma) v drugega (tržno gospodarstvo), pač pa se je z začetkom tranzicije vzpostavil razvojni model, ki se je pod pokroviteljstvom starih socialističnih sil vzpostavil na temeljih etatizma, monopolov in političnega obvladovanja. Matevž Tomšič, sociolog in politični analitik ter izredni profesor, je tako lani novembra v svoji kolumni Protestantizem in slovenska tranzicija, objavljeni na spletnem portalu Planet Siol. net, zapisal, da bi moral razvojni model »temeljiti na odprtosti in meritokraciji, in namesto da bi spodbujal ustvarjalnost in svobodno podjetniško pobudo, vzdržuje razbohoteno državo in vladavino politično-kapitalskih omrežij«.

Križanič in strici iz ozadja slovenska demokratska stranka (SDS) je v gradivu za izredno sejo državnega zbora sredi decembra lani, ko so zahtevali obravnavo in sprejetje priporočil, povezanih s sanacijo milijardne luknje v slovenskih bankah, zapisala, da so v njihovi poslanski skupini že leta 2009 vladi pod vodstvom Boruta Pahorja predlagali ustanovitev slabe banke in začetek sanacije bančnega sistema. Predlog je bil zavrnjen, namesto tega je takratni finančni minister France Križanič državo dodatno zadolžil za več kot tri milijarde evrov, denar pa naložil v banke kot državne depozite. S tem je takratna oblast umetno ohranjala likvidnost bank, ki bi jih bilo treba že takrat sanirati. »Vse z namenom, da se politično-tajkunski prevzemi podjetij, ki so jih izvajali pripadniki leve politične provinience, zbrani predvsem v Kučanovem Forumu 21, prek nezavarovanih kreditov izpeljejo do konca,« so navedli v poslanski skupini SDS.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 08. 01. 2014 Stran: 6

V Perutnini Ptuj, kije leto 2013 zaključila s pozitivno ničlo, letos pa načrtujejo 10 milijonov evrov čistega dobička, prisilna poravnava ni realna možnost

Dr. Roman Glaser, predsednik uprave Perutnine Ptuj, je v pogovoru posebej za Večer poudaril, da lansko poslovno leto za podjetje, ki v skupini zaposluje več kot 3800 ljudi, še zdaleč ni bilo slabo. Količinsko so prodajo glede na predlani okrepili za dva odstotka, finančno so prihodke povečali za štiri odstotke. Skupina naj bi preteklo leto končala z 260 milijoni evrov prihodkov, 23 milijoni evrov EBITDA in 8,4-odstotno EBITDA maržo, kar je boljše od povprečja evropske mesne industrije. "Za enako količino surovin smo plačali sedem milijonov evrov več, kar smo delno nadomestili s korekcijo naših cen navzgor in pa s spremenjeno strukturo produktov, kjer je več takšnih z večjo dodano vrednostjo," razmere za poslovanje v lani opiše prvi mož Perutnine, ki družbo vodi od leta 1991.

Ves nadzomiški zaslužek za delnice Probanke

Po besedah Romana Glaserja bo za lani treba še dokončno za 1,9 milijona evrov dodatno slabiti naložbo v Probanko, ki je šla v likvidacijo. Drugih slabitev naj ne bi bilo, po plačilu posojilnih obresti pa naj bi Perutnina leto 2013 zaključila s pozitivno ničlo. Kot Probankin dolgoletni predsednik nadzornega sveta zavrača očitke nekaterih, da nadzorni svet ni storil vsega, da Banki Slovenije ne bi bilo treba poslati banko v likvidacijo: "Investicijsko bančništvo je bilo v preteklosti, tudi v Sloveniji, popularno. Upam si trditi, da je bila Probanka v tem segmentu, kjer je kot manjša banka našla svojo tržno nišo, tudi uspešna. Če ne bi bilo v Sloveniji takšnega zloma na finančnem področju, Probanka sploh ne bi bila v težavah. Nenazadnje sem osebno s 40 tisoč evri sodeloval pri zadnji dokapitalizaciji Probanke, saj sem verjel, da se bo banka rešila iz poslovnih težav in uspešno dokapitalizirala tudi lani. Pravzaprav sem ves nadzomiški zaslužek v Probanki namenil za nakup delnic te banke."

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 07. 01. 2014 Stran: 9

Spoznavni sestanek DUTB je postala največja posamična lastnica pivovarne

Ljubljana - Po dosegljivih informacijah bodo kmalu - morda še ta teden - prvi neformalni pogovg.rj med predstavnih! skupine Pivovarna Laško in Družbe za upravljanje slabih terjatev o prihodnjem upravljanju skupine Laško.

Srečanje med predstavniki DUTBskupina Laško naj bi bilo spoznavne narave, saj je Družba za upravljanje slabih terjatev (DUTB) takoj po novem letu postala največja posamična lastnica trgovsko-pijačarsko-medijskega holdinga s sedežem v Laškem. To se je zgodilo s prenosom 23,51-odstotnega deleža pivovarne v lasti NLB na DUTB, o čemer je uprava pivovarne včeraj prek spletnih strani Ljubljanske borze seznanila tudi svoje delničarje.

Medtem ko v Laškem prihoda novega lastnika še ne komentirajo, je prenos pivovarne na DUTB marsikoga presenetil. »Preseneča me, da je delež v Pivovarni Laško med prvimi slabimi terjatvami oziroma naložbami, ki so bile prenesene na slabo bankd; pričakovali bi, da bo prednostna naloga prenos terjatev do družb, ki so v stečajih,« je ugibal stečajni upravitelj boldihga fhfohd Marko Zaman. Rajka Stankoviča, predsednika društva Mali delničarji Slovenije (MDS), pa zanima, kakšna bo vizija DUTB o prihodnosti močno zadolžene pivovarne. »Lastniki in NS pivovarne so doslej 'trasirali' politiko odprodaje vseh naložb skupine razen matične družbe Pivovarna Laško, kar postavlja vprašanje, ali bo z enako politiko nadaljevala tudi DUTB,« je ugibal Stankovič. Pri tem je spomnil, da je DUTB z lastniškim vstopom v Laško postala tudi večinska lastnica Pivovarne Union, ki jo je Laško skoraj v celoti zastavilo pri NLB.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 12. 12. 2013 Stran: 8

Pivovarna Laško

Delničarji Pivovarne Laško bodo jutri odločali o usodi nadzornika Enza Smrekarja. Ta je kot član uprave Droge Kolin ske v izrazitem konfliktu interesov in že po določilih zakona o gospodarskih družbah ne bi smel opravljati funkcije člana nadzornega sveta Pivovarne Laško. Smrekar bi za obstanek v nadzornem svetu potreboval najmanj 75-odstotno podporo delničarjev, ki jo bo težko dobil. Več malih delničarjev nam je v zadnjih dneh potrdilo, da ga ne bodo podprli, medtem ko naj bi mu ob strani še vedno stale NLB in nekatere druge banke.

»Nekompetentno in politično nastavljeni člani nadzornega sveta so prejšnji upravi omogočili, da se je počutila in obnašala kot lastnica in uprava v eni osebi. Posledice čutimo vsi delničarji in tudi banke upnice. Zastavlja se dodatna dilema, ali niso banke v državni lasti, ki so hkrati lastnice in upnice Pivovarne Laško, neodgovorno in za svoje lastnike celo škodljivo podprle imenovanje predstavnikov kapitala na prejšnji skupščini,« je v pismu večjim lastnikom zapisal poslovnež Tomaž Subotič, največji zasebni delničar Pivovarne Laško.

Medij: Delo Avtorji: Jenko Miha,Tekavec Vanja,Gole Nejc Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 12. 12. 2013 Stran: 3

Negotovost po objavi stresnih testov Neuradno: evropska komisija nam še ni odobrila državne pomoči za injekcije v banke in prenos terjatev

Ljubljana - Vlada in Banka Slovenije bosta danes po objavi rezultatov stresnih testov predvidoma pojasnili kapitalske potrebe v NLB, NKBM in Abanki, dokapitalizacija in prenos slabih terjatev pa bosta na vrsti šele prihodnji teden, po pridobitvi dovoljenj evropske komisije, smo izvedeli neuradno.

Kapitalsko luknjo, ki bo menda znašala »od 2,9 do 4,2 milijarde evrov«, bo država zapolnila s konverzijo svojih depozitov v kapital in obveznicami. Lahko pričakujemo tudi striženje imetnikov podrejenih bančnih obveznic, saj je to pogoj, ki nam ga je določila evropska komisija. Ta nam očitno danes, ob objavi rezultatov, ne bo prižgala zelene luči, na katero sicer čakamo že pol leta - vlada in Banka Slovenije bosta morala pojasniti, kje nam je spodletelo.

Na tehtnici pa bodo tudi bankirji. »V državnih bankah, ki bodo prejele pomoč, bi morali pogledati, ali imajo prave nadzorne svete in uprave ter ustrezno strategijo. Banke morajo imeti jasno strategijo, kaj narediti s prejetim denarjem, da bi se postavile na noge. In takoj bi morali začeti postopek njihove prodaje, s toliko novega kapitala so lahko zanimive. Vsega vloženega kapitala ne bomo dobili nazaj, to je že zamujeno,« meni ekonomist in nekdanji finančni minister Janez Šušteršič.

Medij: Delo Avtorji: Jakše Luka Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ozadja Datum: 09. 12. 2013 Stran: 9

Mali delničarji Potem ko seje izkazalo, da hočejo nekateri mali delničarji Premogovnika Velenje od družbe matere, Holdinga slovenske elektrarne, izsiliti odkup njihovega deleža, smo pogledali, kakšno je stanje v distribucijskih podjetjih, v katerih imajo mali delničarji približno petinski delež, preostalega pa država.

Zgodbe sicer niso povsem primerljive, saj je bil nakup delnic Premogovnika Velenje aktualen leta 2007, medtem ko so se vrata v distribucijska podjetja odprla že po osamosvojitvi z vložitvijo certifikatov. Poleg tega ne moremo zaradi razkritij NPU v primeru Premogovnika Velenje vseh malih delničarjev obtožiti kaznivih ali špekulativnih dejanj. Kljub temu pa si je treba zastaviti vprašanje, s kakšnim razlogom so mali delničarji kupovali deleže v distribucijskih podjetjih, čeprav niso mogli računati na Velike dobičke, in kot se je sčasoma izkazalo, teh razen zadnjih dveh let tudi ni bilo. Prizadevanja večine malih delničarjev so usmerjena k temu, da bi jih država izplačala, kakor vedno pa se zatakne pri ceni.

Veliki obeti

Prvi mali delničarji so v distribucijska podjetja vstopili v obdobju prve privatizacije oziroma z notranjim odkupom delnic, ko so zaposleni in včasih tam zaposleni upokojenci vanje lahko vložili certifikate. Ker pa je nastala privatizacijska luknja, so v drugem krogu razširili možnost in v lastniško strukturo so vstopili pidi, ki so kasneje odkupovali delnice od posameznikov in z njimi trgovali. Danes je v teh podjetjih 20,5 odstotka malih delničarjev, če odštejemo državne ali paradržavne sklade (Kapitalska družba, pokojninski skladi ...), pa od 17 do 18 odstotkov. Od tega je dva do tri odstotke posameznih malih delničarjev, preostali so institucionalni vlagatelji, razni skladi, na primer Triglav Naložbe in Adriatic Slovenka, in podjetja (Pivovarna Laško, Radenska, DZS, NFD, Sava ...). Pri tem je zanimivo, da se posamezne družbe pojavljajo v več distribucijah in da nekatere posameznike izsledimo prek različnih pravnih oseb.