Krka

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Manja Pušnik Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 14. jun.. 2017 Stran: 6

POSLOVANJE KRKE 

Analitiki: SDH upravičeno skrbi Krkino poslovanje 

SDH, ki ima skupaj s Kadom v Krki skoraj tretjinski delež, ni povsem zadovoljen s strategijo poslovanja družbe, češ da novomeški farmacevt ne ustvarja tolikšnih dobičkov, kot jih je v preteklosti. "Glede na trende Krkinega poslovanja v zadnjem obdobju ima SDH upravičene razloge za skrb," meni analitik Matej Šimnic. 

Čeprav v SDH niso povsem zadovoljni s strategijo poslovanja Krke in so skupaj z mednarodno priznano svetovalno družbo že pripravili analizo dogajanja v farmacevtski panogi, to včeraj ni zamajalo tečaja delnice Krke na Ljubljanski borzi. Celo nasprotno: njen tečaj se je zvišal za 0,65 odstotka. Krkina delnica je bila celo med najbolj prometnimi na borzi. 

Da se nekaj plete med državo oziroma Slovenskim državnim holdingom (SDH) in upravo novomeške družbe, je bilo mogoče razbrati iz včerajšnje izjave Nade Drobne Popovič, članice uprave SDH, za Delo. Ta je namreč dejala, da je Krka za SDH sicer izjemno pomembna naložba, a da »bo moral SDH temeljito pregledati strategijo Krke, jo prevetriti in poiskati priložnosti, da bo družba spet ustvarjala takšne dobičke kot v preteklosti«. 

V državnem holdingu so tudi že pripravili študijo o tem, ali je sprejeta strategija novomeške Krke skladna s strategijami v tej panogi. »Z nadzornim svetom in upravo, glede na to, da je julija sklicana skupščina, še nismo imeli rednega kvartalnega sestanka, kjer jim bomo predstavili izsledke naših ugotovitev. Dejstvo pa je, da smo lani zaradi padca cene delnice na borzi naložbo v Krki slabili,« je še povedala članica uprave SDH. 

Je kriva Krkina konservativna politika? 

»Glede na trende poslovanja Krke v zadnjem obdobju ima SDH upravičene razloge za skrb. Težko rečem, da je dobičkonosnost slaba, je pa dejstvo, da se je v zadnjih letih poslabšala in da mora SDH kot največji lastnik dobiti odgovor oziroma bi ga že moral imeti, ali je slabše poslovanje posledica enkratnih dogodkov, napačne strategije ali pa zgolj neugodne dinamike v industriji. Sicer pa je Krka že sama napovedala novo strategijo, ki naj bi jo predstavila proti koncu leta. Skratka, do prevetritve bi tako ali tako prišlo,« meni Matej Šimnic, analitik v Alti Invest. 

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Katja Svenšek Teme: Mali delničarji Datum: Tor, 13. jun.. 2017 Stran: 10

Pogovor z Nado Drobne Popovič, članico uprave SDH 

Spregovorila je o energetiki, Telekomu, Luki Koper in usodi holdinga. 

Ljubljana - SDH upravlja slabih 12 milijard evrov premoženja, čista dobičkonosnost pa je lani po prvih ocenah dosegla več kot pet odstotkov. Dovolj, da bo SDH obstal? »Ne bi želeli, da se portfelj zmanjšuje, prehaja na ministrstva, ker ta decentralizacija, nepreglednost in nejasen sistem upravljanja nas lahko pripeljejo tja, kjer smo nekoč že bili, ko rezultati niso bili ravno najboljši,« pravi članica uprave SDH Nada Drobne Popovič. 

Koliko znaša knjigovodska vrednost premoženja, ki je v upravljanju SDH, in koliko donos na kapital? 

Skupna vrednost kapitalskih deležev v neposredni lasti RS in SDH je konec leta 2015 znašala 11,6 milijarde evrov in se povečuje. Čista dobičkonosnost lastniškega kapitala se je prav tako povečala, in sicer za 2,9 odstotne točke v letu 2015, kar je znašalo 4,7 odstotka, in gre za izjemen napredek, saj je v preteklosti znašala dober odstotek. Gre za rezultate na podlagi konsolidiranih izkazov vseh skupin družb, ki jih imamo v upravljanju, torej portfelja RS in SDH. Prvi interni izračuni za lani so pokazali, da bodo rezultati za leto 2016 še boljši in da govorimo o povprečni več kot petodstotni čisti dobičkonosnosti lastniškega kapitala v družbah, ki jih imamo v upravljanju. 

Skoraj tretjino knjigovodske vrednosti premoženja predstavljajo naložbe v energetiki in večina te je za državo strateškega pomena. 

Medij: Dnevnik (V ospredju) Avtorji: Sebastjan Morozov Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Datum: Sre, 26. apr.. 2017 Stran: 4

Potem ko so poslanci včeraj potrdili novi zakon, da bi Agrokorju preprečili izčrpavanje Mercatorja, lahko pričakujemo, da bo na predlog vlade sodišče že v prihodnjih dnevih imenovalo izrednega člana uprave. 

Poslanci državnega zbora so včeraj s 47 glasovi za in 20 proti potrdili novi zakon, s katerim namerava vlada preprečiti morebitno Agrokorjevo izčrpavanje Mercatorja. 

Tako imenovani lex Mercator, ki ga je vlada pripravila za podjetja z najmanj 6000 zaposlenimi in milijardo evrov prihodkov, bo omogočil imenovanje izrednega člana uprave v družbah sistemskega pomena, torej tistih, ki vplivajo na gospodarsko, socialno in finančno stabilnost Slovenije. Izredni član uprave bo lahko imenovan v primeru, ko se je večinski lastnik družbe sistemskega pomena ali z njim povezana oseba znašla v insolvenčnem postopku ali podobnem postopku, katerega cilj je odprava insolventnosti oziroma prestrukturiranje, nadzoroval pa bo posle med obvladujočo in odvisno družbo, torej med Agrokorjem in Mercatorjem. Po drugi strani se izredni član uprave, ki ga bo na predlog vlade imenovalo sodišče, ne bo smel vtikati v redno poslovanje. Zakon tudi določa, da v času trajanja mandata izrednega člana uprave odvisna družba večinskemu lastniku ne sme dajati poroštev, garancij in posojil, razen če s tem soglaša izredni član uprave. 

Zakon tudi za druge primere? 

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Manja Pušnik Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 23. dec.. 2016 Stran: 5

Bralec in njegov brat sta lani po mami podedovala nekaj delnic, ki so, kot pravi, praktično brez vrednosti. Ko je bralec septembra prejel obvestilo KDD, kaj lahko z delnicami stori, se je odločil za njihovo opustitev. A tu se njegova zgodba ne konča. Ker je, glede na dokončno in pravnomočno odločbo sodišča sklepal, da so delnice samo njegova last in da lahko z njimi naredi, kar želi, je konec septembra na KDD oddal vlogo z ustreznimi prilogami za njihovo opustitev, vendar se je zapletlo že v vložišču. Tam so mu pojasnili, da lahko delnice opusti samo, če se vsi dediči odločijo za enak korak. To je glede na dejstvo, da lahko samostojno razpolaga s svojim premoženjem, vsaj nenavadno če ne tudi nezakonito, meni bralec. Napotili so ga tudi na pravno službo, kjer je zadeva postala še bolj nenavadna. Tam so mu pojasnili, da tako pač je, ni pa dobil konkretnega pojasnila o pravni podlagi za takšno zahtevo KDD. Ko se je njegov brat v začetku novembra tudi odločil za opustitev delnic in v vložišču oddal ustrezno vlogo, je o tem bralec obvestil KDD, vendar do danes ni prejel nobenega odgovora. Kako to komentirate? 

Na MDS sklepamo, da je pri komunikaciji s KDD prišlo do manjšega nesporazuma. Če nekdo po sklepu o dedovanju podeduje delnice, še ne pomeni, da so njegova last in da lahko z njimi razpolaga. Če želi delnice prevzeti, mora najprej pri KDD urediti prenos teh delnic na svoje ime. To ne nazadnje velja za vsako vrsto premoženja. Postopek prevzema delnic iz naslova dedovanja poteka tako, da dedič na KDD poda vlogo za prevzem delnic, priložiti pa mora sklep o dedovanju in številko trgovalnega računa (pri katerikoli borzni hiši), kamor želi, da se mu delnice prenesejo. KDD nato dediču posreduje plačilni nalog (prenos delnic po sklepu o dedovanju stane dobrih 9 evrov) in po poravnavi plačilnega naloga dedič dobi potrdilo, da so delnice uradno prepisane na njegovo ime. Če želi dedič delnice opustiti, mu ni treba storiti ničesar. Do izvedbe prenosa delnic na njegovo ime namreč ni lastnik teh delnic in mu jih seveda zato tudi ni treba opustiti, saj niso njegova last, temveč ima zgolj listino (sklep o dedovanju), ki določa, da delnice lahko postanejo njegova last, če to želi. 

Bralka ima 1 delnico z oznako MRIR. Zanima jo, koliko je ta delnica vredna in ali naj jo opusti? 

Sklepamo, da gre za delnico MR1R, torej za delnico družbe M1, d. d., Ljubljana. Tečaj na borzi znaša 0,30 evra, tako da bralki svetujemo, naj delnico opusti. Opustitev je na sedežu KDD v Ljubljani brezplačna. 

Medij: Večer (Gospodarstvo) Avtorji: Damijan Toplak Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 02. sep.. 2016 Stran: 6

Predsednik VZMD Kristjan Verbič trdi, da bodo v prevzemnem postopku oškodovani mali delničarji, novi večinski lastniki Mlinotesta to zanikajo in Verbiča obtožujejo finančnega izsiljevanja

Včeraj je potekla prevzemna ponudba za ajdovski Mlinotest in njegovih 627 delničarjev. Družbe Mlino, Vipa Holding v likvidaciji (ta je v 79,51-odstotni lasti družbe Mlino) in občina Ajdovščina so v začetku avgusta podale prevzemno ponudbo za preostalih 22,53 odstotka delnic Mlinotesta, ki jih še niso posedovale. Ker niso imele želje po povečanju lastništva, so prevzemnice ponudile vsega 1,1 evra na posamezno delnico - na Ljubljanski borzi je delnica vredna 3,8 evra. Kljub temu pri tem niso kršile prevzemne zakonodaje, saj je ajdovska občina delnice Mlinotesta po 4,36 evra kupila marca lani, usklajeno pa so z družbo Mlino pričeli delovati 30. junija letos in je vmes minilo več kot zahtevanih leto dni.

ATVP preverja očitke obeh strani

Največji lastnik Mlina, ki bo tudi plačal vse v prevzemu pridobljene delnice, je tričlanska uprava Mlinotesta (David Nabergoj, Danilo Kobal, Matic Majcenovič, slednji s podjetjem Evklid skupaj s partnerico Karmen Dietner, sicer predsednico uprave pokojninske družbe A), ki ima v lasti 53,69 odstotka Mlina, ta pa tudi prek Vipa Holdinga v likvidaciji večino lastništva v Mlinotestu. Vrednost ponujene cene v prevzemu je bistveno nižja od knjigovodske vrednosti delnice dobrih 10 evrov, poleg tega je bila letos izplačana dividenda 0,43 evra bruto na delnico. Samo letos so v Mlinotestu dosegli okrog pol evra čistega dobička na delnico, kar pomeni, da bi bila bolj realna prevzemna cena med 5 in 10 evri za posamezno delnico. Iz krogov blizu vodstva Mlinotesta smo izvedeli, da je bil v prevzemu ponujen tako nizek znesek, ker želijo odkupiti čim manj delnic, saj že imajo statutarno 75-odstotno lastništvo, za odkup preostalih delnic pa prevzemniki niti naj ne bi imeli denarja. Ob tem se postavlja vprašanje, kako bodo lahko omogočili razvoj Mlinotesta, ki je po prodaji Žita hrvaški Podravki največje mlevsko in pekovsko podjetje v slovenski lasti.

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Cveto Pavlin Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Datum: Pet, 08. jul.. 2016 Stran: 9

Skupščina delničarjev Za dividende 86 milijonov evrov, kar je največ doslej - Izplačilo v 30 dneh, to je 5. avgusta

Novo mesto - Na včerajšnji skupščini delničarjev so ti sprejeli predlog uprave in nadzornega sveta, da se za dividende nameni 85,9 milijona evrov, kar pomeni 2,65 evra bruto za delnico. Za rezerve iz dobička in prenos v prihodnje leto pa so namenili po nekaj manj kot 50,5 milijona evrov.

Letošnja skupščina, na kateri je bilo prisotnega 56,61 odstotka kapitala z glasovalno pravico, je bila manj burna od lanske, ki so jo morali zaradi pritožbe malih delničarjev o nepravilnem sklicu skupščine ponoviti čez mesec dni. Dividende bodo delničarjem na podlagi na skupščini podanega predloga največjega delničarja, SDH, začeli izplačevati v 30 dneh po končani skupščini, to je 5. avgusta, in sicer po stanju vpisov v delniško knjigo, vodeno pri KDD - Centralni klirinško-depotni družbi, na dan 12. julij 2016. Poleg SDH so največji Krkini delničarji še Kapitalska družba, Societe Generale - Splitska banka, Hypo Alpe-Adria-Bank in KDPW.

Na skupščini je predsednik Krkine uprave Jože Colarič delničarje seznanil z letnim poročilom o poslovanju v letu 2015, o katerem smo v Delu že podrobno pisali, z višino prejemkov članov uprave in nadzornega sveta ter revizorjevim poročilom. Skupščina je upravi in nadzornemu svetu za leto 2015 podelila razrešnici.

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Silva Čeh Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Datum: Čet, 19. maj. 2016 Stran: 3

Nadzorniki SDH Priporočena višina plačil naj bi bila odvisna od velikosti in finančnega stanja družbe

Ljubljana - Najbolje plačani prvi nadzornik med javnimi družbami je Borut Jamnik, predsednik nadzornega sveta (NS) družbe Telekom. Sicer ga prekaša kar nekaj zgolj članov iz drugih NS, ki so si visoke prejemke zaslužili predvsem zaradi potnih in podobnih stroškov. A če se stanje upravljanja družb res izboljšuje, kot meni SDH, potem se tudi plačila nadzornikov ne izplačajo samo njim.

Med javnimi (na borzi kotirajočimi) družbami vodi kot član nadzornega sveta Gorenja Toshibumi Tonimoto iz Japonske, ki je za leto 2015 prejel dobrih 110.000 evrov. A predsednika NS Gorenja Marka Voljča so po nadzorniških prejemkih presegli skupaj štirje kolegi iz NS Gorenja, vsi iz tujine; seveda že zaradi potnih stroškov. Borut Jamnik je s skoraj 36.000 evri, kolikor jih je prejel za delo predsednika NS Telekoma, najbolje plačani prvi nadzornik. Telekom je lani sicer za polovico zmanjšal čisti dobiček, a vseeno ga je bilo še vedno za 34 milijonov evrov.

Po podatkih je bil lani bogato nagrajen predsednik nadzornikov v Termah Čatež, Robert Krajnik; prejel je prav tako dobrih 34 evrov prejemkov, a Skupina Terme Čatež je lani imela le 1,6 milijona evrov čistega dobička. V kategoriji predsednikov NS, ki so lani prejeli od 20.000 do 30.000 evrov, seveda vodi Matej Runjak, prvi nadzornik v Zavarovalnici Triglav. Prejel je 28.762 evrov, kar tudi ni najvišji prejemek člana NS v Triglavu, saj ga prekašata Mario Gobbo z dobrimi 50 tisočaki in Gregor Kastelic z več kakor 34 tisočaki; oba na račun višjih povračil stroškov.

Medij: Dnevnik Avtorji: Kos Suzana,Pušnik Manja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 10. 02. 2016 Stran: 1

POSEL / PODJETJA

Delnice najpomembnejših slovenskih borznih družb so minuli teden na Ljubljanski borzi doživele padec, med njimi tudi delnica Krke. Ta je od poletja lani padla za okoli deset odstotkov in včeraj končala pri 60,70 evra. Bo šel novomeški farmacevt po poti Leka?

Delnica Krke je samo letos izgubila šest odstotkov vrednosti, od poletja lani pa je ta padec še večji. V prvih devetih mesecih lani - novejših podatkov še ni - je Skupina Krka prodala za dobrih 863 milijonov evrov izdelkov in storitev. Prodaja se je sicer povečala, a le za odstotek glede na enako obdobje leta 2014.

Največja prodajna regija Krke u vzhodna Evropa. Tako je Ruska fede racija še vedno ključni in najpomem bnejši posamični trg Krke, saj so omenjenem obdobju tam prodali n 168,7 milijona evrov izdelkov. Prihodki od prodaje, izraženi v evrih, so se zmanjšali za kar 21 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem 2014.

Valutna tveganja odnesla kup milijonov

Medij: Finance Avtorji: Sovdat Petra Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 17. 12. 2015 Stran: 3

SDH v letnem načrtu upravljanja naložb načrtuje vinkulacijo delnic NLB in Petrola.

In tako pljuva v lastno skledo. Podobno bi sicer morali storiti tudi pri Savi Re, Krki in Savi, a uprava Marka Jazbeca ocenjuje, da jim to ne bi uspelo.

Kaj je vinkulacija? Poenostavljeno povedano: če bi lastniki vinkuliranih delnic te želeli prodati naprej, bi kupci, ki že imajo deleže v neki družbi, potrebovali dovoljenje te družbe. Družba bi torej povedala, komu se delnice smejo prodati in komu ne.

Namen je, da država prepreči koncentracijo lastništva obeh družb. Natančneje: da obdrži upravljavski nadzor v družbah.

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 17. 12. 2015 Stran: 9

Letni načrt upravljanja Opozarjajo na nekatera neizvedljiva določila - Vlada je sprejela tudi merila zaposlovanje holdinga

Ljubljana - Slovenski državni holding (SDH) v letnem načrtu upravljanja naložb za prihodnje leto opozarja na neizvedljivost nekaterih določil strategije upravljanja državnih naložb, ki so se kot problematična izpostavljala že ob njenem sprejemanju.

SDH v letnem načrtu upravljanja naložb, ki smo ga pridobili, navaja, da bo pri razpolaganju z naložbami zasledoval najvišjo kupnino. Pri tem opozarja na težave glede zagotavljanja preprečevanja koncentracije lastništva - posamezni delež ne sme preseči državnega - v petih družbah. SDH namerava takšno določilo vnesti v statut NLB, kjer je država edina lastnica. Za Petrol predlaga določeno spremembo določila zakona o javnih financah, ki predvideva, da zasebni vlagatelj v družbi ne more preseči 25-odstotnega deleža brez soglasja vlade. Kasneje bi to uredil še v statutu družbe.

Omejitev je neuresničljiva