Krka
Miloš Kovačič nadzornik Krke?
Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 30. 01. 2010 Stran: 8 Foto: Tit Košir
Bo Miloš Kovačič, nekdanji prvi mož novomeške Krke (na fotografiji ob podelitvi priznanj Ruske federacije na ambasadi v pogovoru z direktorjem Rika Janezom Škrabcem, Jože Colarič pa v pogovoru z Zdravkom Geržino), kandidiral za Krkinega nadzornika?
Krka z več kot 170 milijoni evrov dobička
Poslovanje novomeške farmacevtske družbe Krka je bilo v lanskem letu pod močnim pritiskom zaradi globalne gospodarske krize, k čemur je svoje dodalo padanje vrednosti večine vzhodnoevropskih in srednjeevropskih trgov, na katerih Krka ustvari skoraj polovico prodaje. V letošnjem letu naj bi se počasi izboljševala gospodarska situacija na večini trgov, na katerih je prisotna Krka, hkrati pa se je v lanskem zadnjem četrtletju že zaznalo, da se je ustavilo padanje vrednosti valut na najpomembnejših Krkinih tržiščih (Rusija, Poljska). Kljub vsemu v Krki ne bodo spreminjali letošnjih poslovnih načrtov in tako na ravni skupine napovedujejo šestodstotno rast prihodkov, na 1,008 milijarde evrov, ter blizu 160 milijonov evrov čistega dobička.
Horuk v nove razprodaje
Medij: Nedeljski dnevnik Avtorji: Glavič Bojan Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih
Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 24. 01. 2010 Stran: 13
KAJ JE OSTALO OD SLOVENSKE PRI(H)VATIZACIJE (3)
Horuk v nove razprodaje
Vlada razmišlja o novem valu privatizacije, v katerem bi prišli na vrsto še državni deleži v najpomembnejših slovenskih podjetjih. Strokovnjaki opozarjajo, da z novo privatizacijo ne smemo tako hiteti kot s prejšnjo, a se zdi, da se nekaterim v vladi znova zelo mudi.
Medtem ko zmagovalci slovenske privatizacije kupujejo najdražje vile v St. Moritzu in še kje, velika večina Slovencev pas praznimi žepi ugotavlja, da jim od skupaj ustvarjene družbene lastnine ni ostalo prav nič, vlada zdaj mrzlično razmišlja o še enem valu privatizacije. Slednji seveda ne bo mogel biti tako velik kot cunami iz devetdesetih let, saj v državni lasti še zdaleč ni ostalo toliko premoženja, kot ga je bilo na voljo ob prvi množični privatizaciji. Kljub vsemu bo to spet lepa priložnost, da si bo kdo omastil brke, večina državljanov pa se znova obrisala pod nosom in postala še bolj gola in bosa.
Vprašljivi učinki
Tistemu, ki že zdaj nima nič, ni moč še česa vzeti, se morda kdo tolaži. O, pa je moč. Posredno sicer, a še kako oprijemljivo in občuteno. Privatizacija oziroma prodaja državne lastnine je priljubljen ukrep marsikatere vlade, kadar želi polniti proračunsko luknjo. Poteza je na prvi pogled res videti elegantna in neboleča, a težava je, da lahkomiselne prodaje dobrih podjetij že v naslednjih letih praviloma' prinesejo še večje luknje, ki jih še teže zapolniti. Država namreč ne more več računati na redni pritok dividend za svoj lastniški delež, tudi davčni prihodki se zaradi odtekanja dobičkov v zasebne roke in v tujino radi zmanjšajo. Tega sta se v teh kriznih časih dodobra zavedli tudi naši sosedi Madžarska in Hrvaška, ki sta se znašli na robu bankrota, luknje pa ne moreta polniti niti s prodajo podjetij, saj sta jih izpustili iz rok že v prvem valu privatizacije (ko si je z nepreglednimi razprodajami državne lastnine in provizijami polnil žepe tudi marsikateri politik).
Tudi šefe tožijo, kajne?
Medij: Delo - FT Avtorji: Tomažin Matej Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Priloga FT
Datum: 18. 01. 2010 Stran: 12
Dolga leta so mesta vodilnih uslužbencev pomenila enosmerno ulico, kjer so imenovani samo dobivali. S tožbo Intereurope zoper nekdanjo upravo pa so se razmere malo obrnile.
Vzpostavila se je dvosmerna ulica. Signal, da so vodilna mesta izpostavljena tako nagradam kot tudi morebitnim kaznim, je zelo dobrodošel, saj prispeva k selekciji prihodnjih menedžerjev. Pričakujemo lahko, da bomo med vodilnimi zaznali manj pasivnih ljudi, katerih osnovni cilj je ohraniti status quo oziroma ne biti aktiven, da slučajno ne narediš napake. Le tako si poleg privatizacijskih olastninjenj razložimo pojav, da slovenska podjetja v zadnjih petnajstih letih niso bila dovolj dejavna pri razvoju ter širitvi na tuje trge. Posledice danes plačuje celotno gospodarstvo. Kako se bo razpletla tožba Intereurope, bo seveda pokazal čas, dejstvo pa je, da se je s tem odprl novi niz iskanja pravice.
Če pogledamo Istrabenz, lahko ugotovimo, da so mali delničarji še pred preklicem januarske skupščine zahtevali, da se na dnevni red uvrsti točka »Imenovanje posebnega revizorja in vložitev tožbe za povrnitev škode«. Mali delničarji so predlog pojasnili s tem, da je prišlo do očitne kršitve in opustitve dolžnosti ravnanja uprave v skladu z načelom vestnega in skrbnega gospodarstvenika. Nekdanji predsednik uprave je namreč zaradi skritega lastništva in tihega lastniškega obvladovanja družbe povzročil pojav očitnega nasprotja interesov in tako sprejemal odločitve, ki niso bile vedno v interesu družbe oziroma vseh delničarjev.
Delnica od Zulbearija do Cesarjeve in nazaj
Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 16. 01. 2010 Stran: 24
Ljubljana - Družba Delnica, ki v zadnjih letih certifikatske delničarje nagovarja k prodaji njihovih delnic, je ponovno v večinski lasti Naserja Zulbearija. Ta je v začetku leta 2008 Delnico prodal Silvi Cesar, ki je tedaj tudi prevzela vodenje družbe, pred dnevi pa od nje odkupil 85-odstotni delež Delnice.
Cesarjeva je kljub spremembi lastništva uradno še vedno direktorica Delnice. Z Delnico so imeli v zadnjih mesecih opraviti predvsem mali certifikatski delničarji NFD Holdinga, investicijske družbe NFD 1 in Krone Senior, ki so jih zaposleni v Delnici nagovarjali k prodaji njihovih delnic ter nakupu delnic Krke.
Telefonsko odiranje
Medij: Delo - Mag Avtorji: Kopušar Sebastijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 11. 01. 2010 Stran: 29
»Dober dan, za vas imamo zanimivo borzno ponudbo.« Klici, ki dokazujejo, da skušajo borznoposredniške hiše na vse mogoče načine preživeti težke čase. Neposredno trženje borznih investicij je vse bolj pogosta praksa, pri čemer nekateri najbolj zagnani tržniki včasih presegajo mejo dovoljenega. Pri tem izkoriščajo nepoznavanje borznega dogajanja, v času velikih borznih krahov, ki sta jih povzročila tudi propadla tajkona, so njihov dodatni adut strahovi malih delničarjev pred izgubo premoženja.
Eden najbolj notoričnih delniških klicateljev je podjetje Delnica, d. o. o., ki že vrsto let na včasih precej sporen način klicari predvsem male delničarje, kaj naj naredijo s svojimi investicijami. V mnogo primerih gre za »certifikatske« delničarje, ki so svoje podarjeno premoženje nekoč vložili v enega od takratnih pidov, potem pa nanj pozabili.
Borzni obeti v letu 2010
Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez, Lipnik Karel Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 28. 12. 2009 Stran: 3
Podjetja napovedujejo skromno last prihodkov in izboljšanje dobičkonosnosti, po mnenju analitikov bo za pozornost vlagatelje potrebna večja aktivnost na novih trgih.
Slovenski "blue chipi" razkrivajo napovedi za 2010
Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze in denar Datum: 14. 12. 2009 Stran: 12
Zmagovalec minulega tedna je z več kot osemodstotno rastjo proizvajalec industrijskih arom Etol
Le združeni lahko uveljavijo svoje pravice
Medij: Dnevnik Avtorji: Jure Rozman Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Priloga Datum: 05. 12. 2009 Stran: 7
Komu so še mar mali delničarji? Na tematskem večeru, prvem v nizu, ki ga je v Hotelu Creina organizirala družba GBD, so o aktualni tematiki iztisov malih delničarjev iz slovenskih delniških družb razpravljali dr. Borut Bratina z Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru, izvršna direktorica GBD Skupine Ani Klemenčič, direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) dr. Damjan Žugelj ter predsednik Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši Rajko Stanković.
»V primeru stečaja Istrabenza bo ob svoje premoženje 14.000 malih delničarjev koprskega holdinga, hkrati pa tudi 62.000 malih delničarjev NFD holdinga ter 40.000 delničarjev Petrola,« je na najbolj aktualno problematiko malih delničarjev že v uvodu opozoril Stanković ter dodal, da se morajo mali delničarji zavedati svojih pravic in začeti združevati.
Delnica male delničarje NFD Holdinga nagovarja k "menjavi" delnic
Medij: DnevnikAvtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 09. 11. 2009 Stran: 21
Ljubljana - Minuli teden se je na nas obrnilo več malih delničarjev NFD Holdinga, ki so jih v zadnjih dneh akviziterji družbe Delnica nagovarjali k menjavi delnic NFD Holdinga za delnice Krke.
Kot nam je pojasnil eden od nagovorjenih malih delničarjev, ki se mu je zdelo nenavadno, da so ga nagovarjali k prodaji kar po telefonu, so mu akviziterji družbe Delnica povedali, da delnice NFD Holdinga strmo padajo, zaradi česar so mu priporočili menjavo za delnice Krke. Ko smo informacije preverili tudi sami, se je pokazalo, da ne gre za zamenjavo, temveč bi moral prek borzne hiše Argonos delnice NFD Holdinga najprej prodati, nato kupiti delnice Krke, ob tem pa plačati še stroške borznega posredovanja, odprtja računa... Poznavalci razmer pojasnjujejo, da bi bil lahko motiv za takšno ravnanje le pridobitev provizij, kar pa je v nasprotju z zakonom o trgu finančnih instrumentov (ZTFI). Komentarja direktorice Delnice Silve Cesar nam v zadnjih dneh ni uspelo dobiti.







