Krka

Medij: Delo Avtorji: Pregelj Radivoj Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Posel & denar
Datum: 04. 10. 2010 Stran: 33

Na ljubljansko borzo se je pretekli teden spet vrnilo negativno vzdušje. Prometa je bilo skupaj za slabih osem milijonov evrov, karje v povprečju le poldrugi milijon evrov dnevno. Indeks SBITOPje na tedenski ravni izgubil 1,3 odstotka vrednosti.

To je imelo vpliv tudi na druge delnice, ki so začele ob tej novici kazati znake rasti. Vsak dotok svežega kapitala je, posebno v sedanjih časih, še kako dobrodošel. Verjetno pa iz tega ni pričakovati kakšne večje koristi za male delničarje, kajti sklad, ki je velik zgolj okrog tri milijarde evrov, bi verjetno kupil le manjšinski delež, in to po ceni, ki ne bi bila višja od 170 evrov.

Medij: Finance Avtorji: Sovdat Petra Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 16. 09. 2010 Stran: 5

NEHIGIENIČNO Šef Taluma ie bil skriti posredni lastnik poslovnega partnerja državne družbe, ki jo je vodil

Predsednik uprave Taluma Danilo Toplek je skupaj z nekdanjim in zdaj spet direktorjem Gradbenega podjetja (GP) Ptuj Borutom Bernhardom z izsiljevanjem postal tihi družbenik tihega družbenika lastnika GP Ptuj, v kazenskih ovadbah zatrjuje takratni lastnik gradbenega podjetja Samo Majcenovič. GP Ptuj, v katerem je bil Toplek posredni lastnik, je poslovni partner državnega Taluma, ki ga vodi Toplek. Je to higienično, gospod Toplek?

Toplekovo skrito lastništvo se je razkrilo v sporu, ki je nastal ob prodaji družbe Schop, lastnice gradbene družbe GP Ptuj. Družba Schop je bila - po vseh uradnih evidencah - vlasti Sama Majcenoviča. V poslovni register pa nistabili vneseni dve pogodbi »o ureditvi medsebojnih razmerij«. Predloženi sta bili sodišču.

Prva pogodba govori o oblikovanju tihe družbe v družbi Schop, podpisana pa sta Majcenovič in Borut Bernhard kot tihi družbenik. Po pogodbi Bernhardu pripada 40 odstotkov kapitala družbe. Drugo pogodbo pa so sklenili Majcenovič, Bernhard - kot tihi družbenik - in Danilo Toplek - kot tihi družbenik tihega družbenika (torej tihi družbenik Boruta Bernharda). V tej je dogovorjeno, daje Toplakov delež v tihi družbi četrtinski. Pogodbi objavljamo na spletni strani (www.finance.si/289439).

Izsiljevanja, ovadbe, priznanja in tožbe

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 24. 08. 2010 Stran: 21

Ljubljana - V naslednjih dneh bodo družbe, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, razkrile svoje poslovanje v prvi polovici letošnjega leta. Čeprav je sezona objav rezultatov na svetovnih trgih kapitala že praktično končana, pa so do zdaj le redke slovenske družbe že razkrile svoje polletne dosežke.

Med pomembnejšimi družbami so polletno poročilo o poslovanju objavile le Krka, Abanka Vipa in Iskra Avto elektrika, medtem ko preostale družbe polletnih poročil bodisi še niso objavile bodisi so objavile le grobe povzetke poslovnih rezultatov.

Medtem ko so družbe na zahodnih trgih kapitala ob polletju večinoma presegle pričakovanja analitikov, je pri slovenskih družbah pričakovati le skromno rast prodaje. Nekoliko višja so pričakovanja glede dobička, ki naj bi se zvišal predvsem na račun tečajnih razlik in nižjih obrestnih mer, v le manjši meri pa zaradi nižjega obsega finančnega dolga ali boljšega obvladovanja stroškov.

V tem tednu naj bi rezultate predvidoma objavili v Mercatorju, Gorenju in Petrolu. Medtem ko bo Gorenje predvidoma zabeležilo rast poslovanja, analitiki pri Mercatorju pričakujejo nadaljevanje stagnacije prihodkov. Petrolov dobiček bo sicer presegel tistega v enakem obdobju lani, vendar pa velja ob tem opozoriti, da se letos v nacionalnem trgovcu z naftnimi derivati po daljšem času niso soočali z večjimi odpisi naložbe v Istrabenz.

»Uprav delničarji ne zanimajo prav zelo«

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borzni dan Datum: 09. 08. 2010 Stran: 8

BORZNI TEDEN

Po dobrem mesecu dni je osrednji borzni indeks Ljubljanske borze (SBI TOP) na tedenski ravni trgovanje le končal v zelenih (pozitivnih) številkah. Tako je SBI TOP petkovo trgovanje še petič zapored sklenil s pozitivnim predznakom in je pri 831 indeksnih točkah za blizu tri odstotke v plusu. Levji delež k rasti indeksa sta v prejšnjem tednu prispevali "ljudski" delnici novomeške Krke in mariborske Nove KBM. Pri tem se je vrednost Krkine delnice z nivojev okrog 65 evrov v tednu dni povzpela na 68 evrov, kar je največ po 16. juniju, delnice Nove KBM pa z 10,2 na 10,7 evra, kar pa je največ po 12. juliju. Iz druge največje slovenske banke so medtem sporočili, da naj bi (to je uradni razlog) zaradi kasneje sklicane seje nadzornega sveta objavo nerevidiranih konsolidiranih polletnih rezultatov, torej za celotno skupino Nove KBM, s 25. prestavili na 31. avgust.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 22. 07. 2010 Stran: 16

Ljubljana - Slovenski trg kapitala vztrajno drsi proti novim najnižjim vrednostim. Indeks najpomembnejših slovenskih borznih družb SBI TOP je namreč včeraj padel na raven iz lanskega marca, do preboja najnižje dosežene ravni od začetka svetovne finančno-gospodarske krize pa ga ločita le še dva odstotka.

Če so lani in v začetku letošnjega leta svoje naložbe prodajali predvsem institucionalni vlagatelji, so se jim v zadnjih mesecih pridružili tudi mali vlagatelji, ki so tako dodatno prispevali k padcu tečajev. Podatki Centralne klirinško-depotne družbe KDD namreč razkrivajo, da so v zadnjih mesecih prodajalci predvsem mali delničarji. Samo 20 najpomembnejših borznih družb je v zadnjem mesecu in pol izgubilo že skoraj 2000 malih delničarjev, od začetka leta pa že več kot 6000. Največ delničarjev je letos izgubila prav Krka, ki pa je lani tudi privabila največ malih vlagateljev. Upad števila delničarjev vse od uvrstitve na borzo doživlja tudi Nova KBM, pri kateri se je od začetka leta število delničarjev znižalo za več kot 1100. Alarmantno pa postaja tudi stanje v Savi, saj se je letos za prodajo njenih delnic odločil že vsak trideseti delničar.

Prodaje so po mnenju poznavalcev posledica več dejstev. Večina družb bo letos izplačala rekordno nizke dividende, če jih bo sploh, poslovanje in rekordne izgube v letu 2009 so med vlagatelji pustili grenak pečat, številni so bili v prodaje primorani tudi zaradi izgube zaposlitve in oteženih socialnih razmer, svoj pečat pa je pustilo tudi po večini netransparentno poslovanje.

Medij: Večer Avtorji: D. T. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 24. 06. 2010 Stran: 10

Jože Lenič, ki je pred leti vodil Zavarovalnico Triglav, sedaj pa je samostojni podjetnik, je bil včeraj med novimi nadzorniki Krke, ki so nedavno pričeli svoj petletni mandat, izvoljen za predsednika nadzornega sveta Krke.

Medij: Gorenjski glas Avtorji: C. Z. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ekonomija Datum: 22. 06. 2010 Stran: 7

Kranj

Mali delničarji, organizirani v Društvo Mali delničarji - Skupaj smo močnejši in v Vseslovensko združenje malih delničarjev, na četrtkovi skupščini delničarjev novomeške Krke niso uspeli s predlogom o izplačilu i,8i oz. 1,5 evra (bruto) dividende na delnico. Delničarji so na skupščini potrdili predlog uprave in nadzornega sveta, da se za dividende nameni 37,2 milijona evrov oz. i, i evra (bruto) na delnico. Družba bo dividende začela izplačevati v 60 dneh od dneva skupščine.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Posel & denar Datum: 21. 06. 2010 Stran: 33

Aktualno: sezona skupščin delniških družb

V zadnjem času tako rekoč ne mine skupščinski dan, ki ga ne bi krojili tudi mali delničarji gospodarskih družb. Medtem ko so prejšnji ponedeljek odločali o razrešnicah v kranjski Savi in v četrtek o nadzornikih v novomeški Krki, so sredi tedna zahtevali vložitev odškodninskih tožb zoper nekdanje odgovorne v Pivovarni Laško. Čeprav malih delničarjev danes ni na pretek, se zdi, kot da je njihov glas danes glasnejši kot kadar koli prej.

V Sloveniji je zdaj kar nekaj združenj, na katera se lahko zatečejo mali delničarji, če menijo, da so kršene njihove korporacijske pravice. Poleg Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) za njihove interese skrbita konkurenčno združenje MDS - Skupaj smo močnejši ter Zavod za zastopanje in izobraževanje malih delničarjev Maribor.

Vsa tri so na »delničarski sceni« že nekaj časa, vendar niso edina. Od nedavnega smo namreč bogatejši še za posebno združenje, v katerega so se povezali mali delničarji Pivovarne Laško.

Mali delničarji se prebujajo

Če je delničarskih združenj, društev ter takšnih in drugačnih sekcij danes vedno več, do prave renesanse malega delničarstva prihaja tudi v upravah delničarskih družb. Tako vsaj dajejo slutiti vse številnejši pozivi uprav delničarskih družb, ki k odločanju o pomembnih vprašanjih druga za drugo vabijo tudi male delničarje. Od kod ta renesansa in ali to pomeni, da se tudi v upravah nenadoma zavedajo malih delničarjev in njihovega pomena za upravljanje družb?

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji, Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 21. 06. 2010 Stran: 8

Četudi je v petek osrednji borzni indeks Ljubljanske borze (SBI TOP) izgubil dober odstotek, se je v celotnem prejšnjem tednu okrepil za poldrugi odstotek in borzni teden končal pri 871 indeksnih točkah. Po pričakovanjih na skupščini delničarjev Krke predlog predstavnikov malih delničarjev o višjih dividendah (1,50 oziroma 1,81 evra bruto na delnico) ni dobil zadostne podpore, tako da bodo delničarji prejeli sprva predlaganih 1,10 evra bruto na delnico. Ker kupci delnic Krke v petek niso bili več upravičeni do letošnje dividende, je tečaj delnice pričakovano nekoliko zdrsnil, namreč za dva odstotka. Investitorje pa lahko razveseli podatek, da je bilo v prejšnjem tednu z delnico Krke za slovenske razmere spodobnih šest milijonov evrov prometa, hkrati naj bi Krka v prvem polletju predvidoma okrepila prihodke za štiri odstotke, že v prvem četrtletju pa se je čisti dobiček (47,1 milijona evrov) na ravni skupine povečal za sedem odstotkov.

Precej manj perspektivna je strategija Zavarovalnice Triglav do leta 2013, ki je bila skopo javno objavljena v petek, kar je povzročilo, da je tečaj Triglava klecnil za dober odstotek. Do leta 2013 so si namreč v največji slovenski zavarovalnici zadali cilj, da bi v Sloveniji zadržali vsaj 35-odstotni tržni delež, poslovanje pa jačali zlasti na področju zdravstvenih in pokojninskih zavarovanj. Čez tri leta naj bi zaposlovali na ravni skupine okrog 5000 ljudi, ter dosegali 10-odstotno dobičkonosnost kapitala. Ker naj bi imeli v Triglavu, ki v zadnjem času vstopa tudi na albanski trg, veliko težav s poslovanjem v hčerinskih družbah, zlasti v državah nekdanje Jugoslavije, so investitorji pri tej delnici toliko bolj negotovi in so prejšnji teden opravili z njimi le za dobrih 300 tisoč evrov prometa.