Krka

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 01. 02. 2011 Stran: 9

Od podjetja Telekom Slovenije, ki ni v rožnati finančni situaciji, nekateri mali delničarji pričakujejo dokup lastnin delnic

Ne le Telekom Slovenije, ki naj bi zaradi velikih (več kot 190 milijonov evrov) slabitev v naložbi Ipko na Kosovu in One v Makedoniji lani prvič po mnogih letih sklenil poslovno leto z izgubo, tudi nekateri njegovi (manjšinski) delničarji so se znašli v finančnih težavah. Tako so v Telekomu Slovenije 27. januarja od delničarjev NFD, Kapitalske družbe, Perspektive FT, NLB, Primorskih skladov in Zavarovalnice Triglav, ki imajo skupno v lasti 5,82 odstotka delnic Telekoma Slovenije, prejeli zahtevo za sklic skupščine delničarjev, na kateri bi se glasovalo o pooblastilu upravi Telekoma za dokup lastnih delnic.

---

Odločitev do 27. marca letos

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 27. 01. 2011 Stran: 10

Nedovoljeno usklajeno delovanje

Agencija državo sumi usklajenega delovanja tudi v Krki, Zavarovalnici Triglav ter Petrolu -Državi v najslabšem primeru grozi izguba glasovalnih pravic

Ljubljana - Vojna med državo in Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki jo vodi Damjan Žugelj, je izbruhnila z vso silovitostjo. Po nedavnem odvzemu glasovalnih pravic v Abanki je ATVP zdaj vzela pod drobnogled še državne lastnike novomeške Krke, Petrola in Zavarovalnice Triglav; ti bi v najslabšem primeru lahko izgubili vse glasovalne pravice in s tem možnost upravljanja omenjenih podjetij.

---

Povsem enako kot v primeru Abanke so povod za ukrepanje ATVP tokrat nakupi delnic, s katerimi je skupina državnih lastnikov v preteklih letih krepila svoj vpliv v nekaterih domačih gospodarskih družbah. Spomnimo: glavni nadzornik kapitalskega trga je v primeru Abanke ukrepal zato, ker je Luka Koper lani spomladi kupila 170 delnic banke in avtomatično povečala delež države v Abanki. Ker je to v nasprotju z zakonom o prevzemih, je agencija v celoti zamrznila glasovalne pravice države v Abanki, ki ima v domačem bančnem prostoru približno devetodstotni tržni delež.

Medij: Slovenske novice Avtorji: STA Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Druga plat Datum: 27. 01. 2011 Stran: 2

Koper, Ljubljana, 26. januarja (STA) - Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je sklenila pod drobnogled vzeti (para)državne lastnike novomeške Krke. Agencija namreč sumi, da Luka Koper, Slovenska odškodninska družba (Sod), Kapitalska družba (Kad) in Zavarovalnica Triglav morda delujejo usklajeno in bi zato, kot to predvideva zakon o prevzemih, morale brzda že objaviti ponudbo za prevzem Krke. Največja delničarja Krke sta Sod s 14,99-odstotnim deležem in Kad z 9,86-odstotnim deležem. Delež Luke Koper je le 1,23-odstoten, Zavarovalnice Triglav pa komaj 1,10-odstoten.

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 26. 01. 2011 Stran: 22

Ljubljana - Državni lastniki so se spet znašli v postopku Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) pod vodstvom Damjana Žuglja. Tokrat zaradi suma kršitve prevzemne zakonodaje v Krki, krivec za uvedbo postopka pa je tudi tokrat Luka Koper, zaradi katere so državni lastniki brez glasovalnih pravic ostali že v Abanki Vipi. Kapitalska družba, Slovenska odškodninska družba (Sod), Zavarovalnica Triglav in Luka Koper, proti katerim je agencija uvedla postopek, imajo trenutno skupaj 27,2-odstotni delež Krke. Mimogrede, samo naložba v Krko predstavlja kar tretjino vrednosti celotnega portfelja Soda.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja,Červek Urban,Gole Nejc Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 01. 2011 Stran: 9

Vatikanski finančniki iščejo izhod iz težav

Stanković: Po nam znanih podatkih so vsi deleži in finančne naložbe zastavljeni pri bankah - Mase za poplačilo upnikov v primeru stečaja menda le za 60 odstotkov - Bo NFD Holding iskal nova zavarovanja?

Maribor, Ljubljana - Potem ko sta konec prejšnjega tedna plačilno nesposobnost najprej razglasila finančna holdinga Zvon Ena in Zvon Dva, nato pa še podjetje Gospodarstvo Rast, se v zakulisju nadaljujejo pogajanja med tujimi svetovalci mariborske nadškofije in bankami upnicami. Dokler se pogovori ne končajo - časa je menda tri ali štiri tedne -, vpleteni ne želijo napovedovati usode omenjenih podjetij. Vse več pa je govoric, da bi lahko prezadolžena podjetja, povezana z gospodarsko upravo mariborske nadškofije, končala v stečaju. S tem bi bile na voljo za prodajo številne naložbe obeh holdingov.

---

Čeprav so omenjena podjetja plačilno nesposobnost na portalu Ljubljanske borze razglasila že v petek, na Okrožnem sodišču v Mariboru še niso prejeli nobenega predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti, niti od holdingov Zvon Ena in Zvon Dva niti od Gospodarstva Rast. »Dokler tega ne storijo ali dokler tega ne stori kateri od upnikov, nadaljnjih postopkov pred sodiščem ni mogoče napovedovati in sodišče pri ravnanju insolventnega dolžnika nima nobene vloge,« sporočajo s sodišča.

V Gospodarstvu Rast, ki je v večinski lasti mariborske nadškofije, manjšinska deleža pa imata še škofiji Novo mesto in Murska Sobota, in ga od odstopa dolgoletnega glavnega ekonoma nadškofije Mirka Krašovca vodi Dušan Zazijal, nastalega položaja uradno ne želijo komentirati. Sporočajo le, da pogajanja med tujimi svetovalci, banko TMF in skupino Rothschild ter bankami upnicami (največja je NLB, op. p.) še naprej potekajo, pri tem pa bodo še naprej izvajali intenzivne aktivnosti finančnega prestrukturiranja vseh treh družb. Predlog njihovega finančnega prestrukturiranja bo po pričakovanju uprave Gospodarstva Rast pripravljen v naslednjih treh ali štirih tednih.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Odmev Datum: 05. 01. 2011 Stran: 5

Nekako v ozadju borznega dogajanja v prvi kotaciji Ljubljanske borze so ob koncu lanskega leta med drugimi delnicami močno pridobivale vrednost delnice nekaterih finančnih holdingov, ki zadnja leta - tudi oziroma predvsem zaradi več kot triletnega negativnega delniškega trenda na Ljubljanski borzi - ne poslujejo najbolje. Tečaji so morda drveli navzgor tudi zaradi tega, da bi si nekateri pomembni lastniki teh finančnih holdingov (omenjajo se zlasti NFD Holding, Hram Holding, Finetol, Mercato, Zvon Dva Holding) izboljšali svoje bilance.

---

Dvomimo, da so od decembrskih dvigov tečajev, NFD Holdinga recimo zakar 350 odstotkov, kaj prida imeli mali delničarji teh holdingov, saj so bili posli v celotnem decembru lekarniške velikosti - še največ za 150 tisoč evrov prav z NFD Holdingom.

V mnogih primerih so delnice finančnih holdingov odkupovali kar pomembni večji lastniki sami ali pa tako ali drugače z njimi povezane družbe. Zanimiv je primer Finetola, kjer je družba CBH, pri kateri je zastopnik Finetolov nadzornik Janko Kastelic, zadnji lanski trgovalni dan izvedla edini posel z delnico Finetola in tečaj tej delnici z 32 evrov dvignila na 40. Ali gre za borzno manipulacijo, naj bi v prihodnjih dneh presojali predstavniki Agencije za trg vrednostnih papirjev, ki bi lahko z nekaterimi sankcijami naredili več reda na tem področju.

Svoje bi z bolje delujočim in predvsem bolj likvidnim trgom morali narediti tudi predstavniki Ljubljanske borze, kjer je bilo lani z vsemi vrednostnimi papirji le za slabe pol milijarde evrov poslov ali približno toliko kot pred dvanajstimi leti, v času po aferi Dadas.

Medij: Delo - Sobotna priloga Avtorji: Pavlovčič Lidija Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Sobotna priloga Datum: 18. 12. 2010 Stran: 16

V Petrolu ni vezane trgovine

To zagotavlja Aleksander Svetelšek, predsednik uprave Petrola in predsednik združenja Manager, v odgovoru na vprašanje o morebitnem pogojevanju dobaviteljem blaga za široko porabo v stilu, kupimo blago pri vas, če boste vi pri nas kupili elektriko. Naftni trgovec seje namreč jeseni intenzivno lotil trženja elektrike za podjetja in gospodinjstva. Prodajo elektrike namerava krepko povečati in domnevamo, da med novimi naročniki računa tudi na podjetja, ki so njihovi dobavitelji. Zakaj Petrol močneje vstopa v trgovino z elektriko? Med drugim tudi zato, ker novi trendi kažejo, da se čedalje bolj uveljavljajo električna vozila in varčni avtomobili, ki porabijo približno desetino manj bencina kot stari. Upad prodaje goriva in s tem prihodkov želijo nadomestiti z večjo prodajo elektrike.

---

Primere tajkunizacije lahko preštejemo na prste ene roke, hkrati pa je tisoče podjetij delalo odlično. Ugled menedžerjev v cehu ni padel, zato ker Združenje Manager še nikoli ni imelo toliko članov, kot jih ima v tem trenutku.

---

Začniva pogovor z zadnjo spremembo. Od tega tedna, torej od torka, je bencin znatno dražji. Liter 95-oktanskega bencina je zdaj kar za 10 centov dražji, kot je bil v začetku leta. Zakaj tolikšne podražitve glede na to, da je država znižala trošarine?

Medij: Kapital Avtorji: Špacapan Barbara Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 22. 11. 2010 Stran: 23

Težave so povzročile velike padce vrednosti delnic

Leto 2010 se približuje koncu, zato je pogled na dogajanje okoli borznih družb ter vplive na njihovo delnico precej zanimiv. Za nekatere družbe in posledično delnice je leto 2010 predstavljalo zelo zahtevno leto. Težave so tako povzročile velike padce vrednosti delnic, medtem ko so jo najboljše odnesle samo s tem, da se njihov tečaj ni spremenil.

---

GORENJE - V znamenju dokapitalizacije in posojil

Majhen tržni delež na zahodu. Po zelo napornem letu 2009 zaradi stavke zaposlenih je bilo letošnje leto za velenjsko družbo Gorenje precej bolj ugodno. Družbo so zaznamovali dogodki, kot so nakup švedskega Aska, pridobitev nepovratnih sredstev od srbskega ministrstva, odobritev posojila s strani IFC ter dokapitalizacija, ki še ni povsem končana. Medtem, ko javna prodaja delnic ni potekala, kot bi si želeli, pa je bila precej spodbudna novica, da je IFC Gorenju avgusta odobril 50 milijonov evrov dolgoročnega posojila, skupaj s konzorcijem bank pa še dodatna posojila. Posojili sta namenjeni refinanciranju kratkoročnih posojil, ki zapadejo v plačilo v prihodnjem letu. Za prejeta posojila pa je IFC Gorenju določil merila poslovanja, ki jih mora ta izpolnjevati. Nanašajo se predvsem na zagotovila za vračilo posojila. Gorenje mora tako zagotavljati minimalni obseg kapitala, ustrezno razmerje med kapitalom in dolgovi ter zadosten denarni tok. Te zahteve so analitiki Gorenjeve delnice ocenili kot pozitivne, saj bi naj izboljšale disciplino menedžmenta pri doseganju ciljev, to pa bo okrepilo zaupanje vlagateljev in bank. Kljub temu bi naj bile slabosti družbe predvsem majhen tržni delež v zahodnoevropskih državah, slaba prepoznavnost blagovne znamke, nižja dobičkonosnost v primerjavi s konkurenco ter neprisotnost v hitrorastočih državah (z izjemo Rusije). Gorenje je tudi dobilo oceno, s katero se njegovo poslovanje ocenjuje za bolj tvegano, kot je bilo. Zaradi optimizacije poslovanja se bodo še naprej posvečali krčenju števila zaposlenih. V srednjeevropski regiji Gorenje krepi poslovanje že nekaj desetletij, v kriznem letu pa je njegov cilj rasti hitreje kot trg, kar mu je v prvi polovici leta tudi uspevalo; po njihovih besedah se je okrepila tudi blagovna znamka.

---

Gorenje se bo osredotočilo predvsem na hitro rastoče trge, denimo na neevropske trge, kjer je v prvi polovici letošnjega leta doseglo največjo, kar 35-odstotno rast prodaje.

---

Skupina je v prvem polletju dosegla 610,1 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je 7,4-odstotna rast in 49 odstotkov letnega načrta. Rast prihodkov je bila v glavnem posledica rasti na področju ekologije, energetike in storitev. Zaostajanje stroškov za rastjo prodaje je na medletni ravni več kot podvojilo dobiček iz poslovanja pred amortizacijo. Gorenje je v prvem polletju ustvarilo 4,9 milijona evrov čistega dobička, potem ko je imelo v istem obdobju lani 18 milijonov evrov izgube.

Na splošno večina analitikov ocenjuje, da je ciljna cena delnice Gorenja višja od trenutne na borzi, zato priporočajo nakup. Poslovanje Gorenja je namreč zelo vezano na gospodarska gibanja v tujini, okrevanje na tujih trgih pa ugodno vpliva na njegovo poslovanje. Čeprav samo vrednotenje delnice na podlagi kazalnikov poslovanja ne kaže na veliko podcenjenost delnice v primerjavi s konkurenco iz tujine, pa je podjetje zanimivo tudi za tuje vlagatelje: delež tujih vlagateljev v Gorenju je namreč slaba tretjina.

KRKA - Vrsta nagrad in dosežkov

Najvišja bonitetna ocena. Čeprav je tudi Krka dobila oceno, s katero je njeno poslovanje ocenjeno za bolj tvegano, kot je bilo, pa družba pobira nagrade kot za stavo: dobila je priznanje za najuglednejšega delodajalca ter tudi zlato gazelo: s 171 milijoni evrov je ustvarila največji dobiček preteklega leta v državi in na ta račun tudi v državni proračun prispevala največ plačanega davka. Dodana vrednost na zaposlenega v Krki skoraj trikratno presega slovensko povprečje. Med odlike družbe pa šteje tudi najvišja bonitetna ocena po podatkih tako bank kot tudi družb, ki se ukvarjajo s pripravo bonitetnih ocen. Prav tako sodi med družbe oziroma skupine, ki letos načrtujejo zaposlovati, saj v Krki ocenjujejo, da se letos njihov položaj utrjuje in krepi. Na večini trgov namreč prodaja raste, tako zaradi že uveljavljenih kakor tudi novih izdelkov. Skupina Krka je ob polletju letošnjega leta ustvarila 500 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je 5-odstotna rast, čisti dobiček družbe pa je znašal 91 milijonov evrov, kar je 17 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Zaradi pocenitve evra je Krka lepo zaslužila s tečajnimi razlikami, ustvarjenimi s prodajo zunaj evrskega območja (vendar pa tečajna gibanja v drugi polovici leta to lepo sliko kvarijo). Najpomembnejša prodajna regija še vedno ostaja Srednja Evropa, medtem ko je na domačem trgu prodaja upadla, predvsem zaradi manjše prodaje zdraviliško-turističnih storitev skupine Terme Krka. Na trgih zunaj Slovenije je bilo v tem obdobju ustvarjeno 90 odstotkov prodaje skupine. Premiki na valutnem trgu bi lahko predvsem v zadnjem četrtletju vplivali na rezultat skupine. Ima pa Krka odprtih veliko bojnih front s konkurenco: avstrijsko sodišče ji je začasno prepovedalo trženje zdravila zoper čir na želodcu in zgago, novica pa je prestrašila vlagatelje. Tudi v Estoniji so odločili, da Krka pri proizvodnji zdravila Escadra krši patent britanskega farmacevtskega velikana Astra Zeneca. Krki so tako prepovedali uvoz, izdelavo, skladiščenje, distribucijo, nudenje v prodajo in promocijo zdravila. Nasprotno je švicarska farmacevtska družba Novartis umaknila tožbo v zadevi Valsaden.

Medij: Delo Avtorji: Čeh Silva Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 18. 11. 2010 Stran: 10

Povprečni bruto prejemki članov uprav so leta 2007 znašali dobrih 167.000 evrov, leto za tem dobrih 181.000 evrov in lani le še dobrih 158.000 evrov

Ljubljana - Prejemki nadzornikov v javnih delniških družbah so se med letoma 2007 in 2009 znižali za kar 40 odstotkov, je pokazala najnovejša raziskava o nagrajevanju uprav in NS. Mogoče je pričakovati, da se bodo še bolj, saj raziskava ne vključuje posledic vladnih sklepov glede omejevanja plačil vodilnim v podjetjih v državni ali večinsko državni lasti. Zaradi omenjenega sklepa vlade, ki se še ne uresničuje popolnoma, med drugim imajo, denimo, v Krki na člana uprave 450.000 evrov bruto prejemkov, na člana nadzornika pa vsega skupaj 4000 evrov. Zato ne čudi predlog upravnega odbora Združenja nadzornikov Slovenije (ZNS), naj se država zgane in primerno uredi politiko prejemkov nadzornikov.

---

Upravni odbor ZNS, ki ga vodi Borut Jamnik (sam je na okrogli mizi po predstavitvi raziskave povedal, da je v nekakšnem razdvojenem položaju, saj je hkrati predsednik uprave Kapitalske družbe, ki mora spoštovati sklepe vlade), je državo pozval, da bo 31. decembra letos prenehal veljati sklep vlade glede omejevanja plačil nadzornikom v državni ali deloma državni lasti, zato naj se podviza in uredi politiko prejemkov članov nadzornih svetov v državnih ali deloma državnih podjetjih. Seveda v skladu s kodeksom upravljanja družb s kapitalskimi naložbami države. UO ZNS apelira, da ta kodeks po zakonu mora sprejeti Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS. Poudarjajo, da ustrezno ureditev tega področja že ureja kodeks upravljanja javnih delniških družb, potem ko določa letno plačilo za opravljanje nadzorniške funkcije in sejnine kot nadomestilo za porabljeni čas člana nadzornega sveta na seji. Znesek je odvisen od kompleksnosti nadzora in finančnega položaja družbe, seveda v skladu z ZGD 1. Ne nazadnje: stroški nadzora naj bi v posamezni družbi kazali na primerna razmerja v odnosu do stroškov vodenja družbe.

Medij: Večer Avtorji: Stojan Jure Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču
Datum: 23. 10. 2010 Stran: 5

Običajno se zavedamo ekonomske uspešnosti podjetja in po tem ključu tudi ocenjujemo ustreznost plač vodstva. Od kod moč menedžerjev, da si od nadzornih svetov izborijo tako visoke plače.

---

Dve različni lestvici, isti rezultat: prvi mož dražbe SCT Ivan Zidar je bil s skupaj 793.743 evri bruto najbolje plačani slovenski menedžer v letu 2009. Kljub krizi gradbene industrije, odpuščanju delavcev in obiski premierja Boruta Pahorja v Libiji, ko je lobiral za SCT.

Predsednik uprave Krke Jože Colarič je kljub uspešnosti podjetja pristal na drugem mestu, s 632.000 evri bruto plače ali 310.000 evrov neto, kot piše v letnem poročilu Krke.

SCT v svojem dokumentu molči o višini neto prejemkov uprave, njihov oddelek za odnose z javnostmi pa noče povedati niti tega, kako se Zidarjeva plača primerja z zaslužkom podrejenih. "Razmerja med nivoji plač so interna zadeva naše družbe," so zapisali, "in jih zato ne nameravamo komentirati." Sicer pa naj bi veljalo, da so bile "plače zaposlenih v vsej zgodovini SCT redne in nad kolektivno pogodbo".

Drugouvrščena Krka je bila spet odkrita, tudi ob Večerovih vprašanjih. "Lani je bila plača članov uprave določena v višini 7- do 10-kratnika povprečne plače v družbi." Ob tem je povprečna plača v Krki leta 2009 zrasla za 2,6 odstotka, zadovoljstvo zaposlenih s plačo pa preverjajo tudi z rednimi anketami. "Glede na odgovore ocenjujemo, da so zaposleni relativno zadovoljni s plačo." Plače v Krki nas ne motijo Obe lestvici, septembra objavljena tednika Mladine in oktobra objavljena časopisa Dnevnik, sta sprožili val ogorčenja.

"Res brez zveze, samo v slabo voljo spravljate ljudi," se je glasil eden od komentarjev na Dnevnikovem profilu na Facebooku.