Krka
NKBM Zvonoma zasegla premoženje
Medij: Finance Avtorji: Aleš Perčič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 04. 2011 Stran: spletna izdaja 10:30
Mariborska banka je kot prva upnica unovčila za skupaj 23,7 milijona evrov premoženja propadajočih družb Zvon Ena in Zvon Dva. MDS: Je od morale ostal le še M?
NKMB, ki je do Zvonov izpostavljena za več kot 54 milijonov evrov, je holdingoma Zvon Ena in Zvon Dva včeraj kot prva zasegla premoženje, piše Dnevnik. Če ji bodo sledile tudi druge banke, bosta cerkvena holdinga najverjetneje pristala v stečaju.
Mariborska banka je tako unovčila premoženje v skupni vrednosti 23,7 milijona evrov. Gre za 5,6 odstotka domžalskega Heliosa, slabe štiri odstotke Cinkarne Celje, dobra dva odstotka Petrola in 75.400 delnic Krke.
Bodo delnice prodali?
Ali je banka ostala lastnica teh delnic ali pa jih je prodala naprej, bo znano v naslednjih dneh. Prav tako bo šele v začetku prihodnjega tedna znano, ali je banka Zvonoma zaplenila tudi deleže v družbah Hoteli Bernardin , Terme Olimia in Terme Olimia Bazeni , Beti Holding , Etol , Sava in drugih, ki sta ji jih družbi zastavili v zavarovanje posojil.
Kot smo že pisali v članku Cerkvena Zvona prosita: Odmislite 84 odstotkov svojih terjatev, načrta prestrukturiranja holdingov predvidevata, da se terjatve navadnih upnikov do konca leta 2015 poplačajo 16-odstotno (Zvon Ena) oziroma 15-odstotno (Zvon Dva).
MDS nadškofu Turnšku: Greste po poteh Šrota in Bavčarja?
Prvi zasegi premoženja propadlima Zvonoma
Medij: Dnevnik Avtorji: Tomaž Modic Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 02. 04. 2011 Stran: 20
Ljubljana - Sanaciji bankrotiranih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, na podlagi katerih bi jima banke in drugi upniki odpisali več kot 300 milijonov evrov dolgov, sta na vse bolj trhlih temeljih. NKBM, ki je do Zvonov izpostavljena za več kot 54 milijonov evrov, jima je namreč včeraj kot prva zasegla premoženje, če ji bodo sledile tudi druge banke, pa bosta cerkvena holdinga najverjetneje pristala v stečaju.
Mariborska banka, ki jo vodi Matjaž Kovačič, je unovčila premoženje v skupni vrednosti 23,7 milijona evrov. Gre za 5,6 odstotka domžalskega Heliosa, slabe štiri odstotke Cinkarne Celje, dobra dva odstotka Petrola in 75.400 delnic Krke. Ali je banka ostala lastnica teh delnic ali pa jih je prodala naprej, bo znano v naslednjih dneh. Prav tako bo šele v začetku prihodnjega tedna znano, ali je banka Zvonoma zaplenila tudi deleže v družbah Hoteli Bernardin, Terme Olimia in Terme Olimia Bazeni, Beti Holding, Etol, Sava in drugih, ki sta ji jih družbi zastavili v zavarovanje posojil.
Poteza, ki jo je najbrž izzval včerajšnji predlog prisilne poravnave, v kateri Zvona upnikom ponujata zgolj 16- oziroma 15-odstotno poplačilo terjatev, bo skoraj zagotovo sprožila domino efekt. Pričakovati je namreč, da bodo z unovčevanjem zastavljenega premoženja, tako kot v primeru Infonda Holdinga, pričele tudi druge banke.
Tako bo skušala NLB izterjati oziroma vsaj deloma poplačati več kot 150 milijonov evrov, Abanka Vipa slabih 75 milijonov evrov, Banka Celje nekaj več kot 35 milijonov evrov, Gorenjska banka 31 milijonov evrov, Hypo 18 milijonov evrov, še dodatnih deset pa odpade na Banko Koper, Unicredit ter Raiffeisen.
Kot je znano, imata holdinga zastavljeno vse svoje premoženje, poleg že omenjenih štirih naložb, ki jih je zasegla NKBM, pa so to še deleži v Iskri Avtoelektriki, Abanki Vipi, Mladinski knjigi, Steklarni Rogaška, Tovarni olja Gea, Cetisu Grafu, TKK Srpenici...
Ker je ravno na postopni prodaji omenjenih naložb in delnemu poplačilu bank temeljila sanacija Zvonov, s katero se Mariborski nadškofiji ne bi bilo treba odpovedati lastništvu oziroma bi do leta 2015 prišla do dveh razmeroma "zdravih" družb, bo množično unovčevanje s strani bank najverjetneje pokopalo vsakršne upe po uspešni sanaciji.
Kolikšne so "tržne" vrednosti teh naložb, je še prezgodaj govoriti, vendar sta Zvona že v načrta finančnega prestrukturiranja zapisala, da so bile finančne naložbe konec leta 2010 vredne slabih 340 milijonov evrov, če bi bil nad njima začet stečajni postopek, pa najmanj sto milijonov evrov manj. Za primerjavo, družbi imata za približno 680 milijonov evrov finančnih in poslovnih obveznosti.
Pod eno streho, a ne vedno z enakimi cilji
Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva Datum: 28. 03. 2011 Stran: 3
Upravljanje državnih naložb
Koliko centrov naj upravlja državne deleže? - AUKN bi raje sam odločal o večjih naložbah Kada in Soda -Njuni vodstvi nosita odgovornost, agencija ne
Ljubljana - Nedavni zaplet na parlamentarnem odboru za javne finance in monetarno politiko o tem, kako in v čigavem imenu naj agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) odloča glede kapitalskih deležev v lasti paradržavnih skladov, in četrtkovo različno glasovanje državnih lastnikov na skupščini Telekoma Slovenije znova odpirata vprašanje, koliko centrov naj upravlja državne naložbe. In še - ali bi morali državni lastniki vselej glasovati usklajeno, četudi zasledujejo različne cilje. Vprašanje je aktualno tudi zato, ker se ravnokar, le nekaj mesecev po ustanovitvi nove agencije, začenja sezona delničarskih skupščin gospodarskih družb.
Kje tiči zaplet? Zakon o preoblikovanju Kapitalske družbe (Kad) in Slovenske odškodninske družbe (Sod) je predvidel, da bo AUKN poleg vseh državnih naložb korporativno upravljala tudi nekatere deleže Kada in Soda. In sicer naložbe, katerih skupna knjigovodska vrednost presega 20 milijonov evrov. Po trenutnih vrednostih so to deleži v Novi Ljubljanski banki, Petrolu, Zavarovalnici Triglav, Luki Koper, Telekomu Slovenije, Krki, Pozavarovalnici Sava, Gorenju, Savi, Hitu in PDP. Podlaga za to naj bi bila strategija upravljanja kapitalskih naložb, ki bo določila tudi podjetja, ki naj ostanejo v državni lasti. Vendar ta strategija še ni sprejeta, zaradi česar je vlada zakon novelirala in predvidela, da bo agencija do sprejetja strategije z omenjenimi naložbami obeh državnih skladov in tam, kjer skupni delež presega 25 odstotkov glasovalne pravice, na skupščinah izvrševala »v imenu in za račun« Kada in Soda.
Agencija z novelo zakona ni zadovoljna
Kupovanje časa in veliki interesi
Medij: Večer Avtorji: Čokl Venessa Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 25. 03. 2011 Stran: 11
Z mariborsko nadškofijo lastniško povezana finančna holdinga Zvon Ena in Zvon Dva predlagata prisilno poravnavo. Postajajo banke upnice kooperativnejše? Ekonomista dr. Bogomirja Kovača ne bi začudilo, Cerkev le ni običajni lastnik, pravi.
"Prisilna poravnava prinese več manevrskega prostora in kupi čas, da bi se našla rešitev," se ekonomist dr. Bogomir Kovač za Večer odziva na včeraj objavljeno obvestilo uprav mariborskih finančnih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, da sta mariborskemu okrožnemu sodišču za svoji od začetka letošnjega leta plačilno nesposobni družbi predlagali prisilno poravnavo.
K čemur ju je, generalno, primoral tudi časovni načrt v insolvenčni zakonodaji. Zvona poskušata z mehkejšim prestrukturiranjem, pravi Kovač, stečaj bi bil trša pot, pri prisilkah, četudi so po svoje le prvi narok stečaja, se menedžment nadeja boljših epilogov. Upniki pa tudi računajo, da bodo v prisilni poravnavi vendarle bolje poplačani, kot bi bili v stečaju.
Večinski lastnik Zvona Ena je Gospodarstvo Rast v lasti mariborske nadškofije. Po Zvonu Ena in Zvonu Dva so pred meseci tudi v Rastu razglasili plačilno nesposobnost. Ali bo Gospodarstvo Rast zdaj, tako kot Zvona, tudi šlo v poskus prisilne poravnave? Da imajo "na razpolago še nekaj dni", skopo odgovarjajo v mariborski nadškofiji. In da aktivno iščejo optimalno rešitev v obstoječih možnostih, dokončne rešitve pa še ni. Finančni, bančni svetovalci, v prvi vrsti iz bančne skupine Rotschild, ki so jih pri gospodarski upravi mariborske nadškofije poklicali na pomoč, ko so cerkvene finance nasedle, redno obveščajo o vseh novih predlogih v pogajanjih z upnicami, a da je vsebina v tej fazi poslovna tajnost, pa je tiskovni predstavnik nadškofije Igor Vojinovič odgovoril na naše vprašanje, ali drži, da so banke upnice po novem bolj dojemljive za finančne težave v Mariboru ter da so pripravile nov predlog in v dogovarjanju o sanaciji nadaljujejo z novih pogajalskih pozicij.
ATVP blokirala državo v Petrolu
Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 23. 03. 2011 Stran: 9
Novi ukrepi Agencije za trg vrednostnih papirjev
Zaradi neobjave prevzemne ponudbe je ATVP lastnikom Petrola, ki presegajo prag, odvzela glasovalne pravice
Ljubljana - Potem ko je Agencija za trg vrednostnih papirjev zaradi neobjave prevzemne ponudbe zamrznila glasovalne pravice države v Abanki, je včeraj z enako sankcijo kaznovala tudi lastnike ljubljanskega Petrola. Skupaj je zamrznila kar dobrih 29 odstotkov glasovalnih pravic države v Petrolu, ta ukrep pa bo veljal, dokler državni lastniški blok ne bo objavil prevzemne ponudbe za Petrol ali zmanjšal svojega deleža pod prevzemni prag v višini 25 odstotkov.
Podobno kot v primeru Abanke (v tej je agencija zamrznila glasovalne pravice države že konec januarja) so tudi pri Petrolu brez glasovalnih pravic ostali lastniki, ki jih glavni nadzornik kapitalskega trga povezuje z državo: Zavarovalnica Triglav, Slovenska odškodninska družba, Kapitalska družba, Mobitel, Pozavarovalnica Triglav, KBM-Fineko in Aerodrom Ljubljana. Vseh sedem omenjenih družb bo brez glasovalnih pravic v Petrolu, vse dokler skupaj z Luko Koper, Novo Kreditno banko Maribor in DSU ne objavijo ponudbe za prevzem Petrola ali ne odtujijo delnic, tako da skupaj, ena ali več njih, ne bodo več presegale 25-odstotnega prevzemnega praga, lahko razberemo iz odločbe ATVP.
Država brez glasov v Petrolu
Medij: Dnevnik Avtorji: Ni avtorja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 23. 03. 2011 Stran: 24
Po Abanki Vipi je včeraj država ostala brez glasovalnih pravic tudi v nacionalnem trgovcu z naftnimi derivati Petrolu. Agencija za trg vrednostnih papirjev je namreč Kapitalski družbi, Slovenski odškodninski družbi, Skupini Triglav, Pozavarovalnici Sava, Skupini NKBM in Aerodromu Ljubljana vzela glasovalne pravice za njihov 29-odstotni delež v Petrolu. Poleg Abanke in Petrola ATVP zaradi suma kršitve zakona o prevzemih vodi postopek proti državnim družbam tudi v Krki, Telekomu, Savi, Pozavarovalnici Sava, Aerodromu Ljubljana...
Poslanci z avtentično razlago zakona o prevzemih nad postopke ATVP
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 16. 03. 2011 Stran: 22
Ljubljana - Državo in družbe v večinski državni lasti utegne pred postopki Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) rešiti kar državni zbor. Štirje koalicijski poslanci so namreč državnemu zboru poslali predlog za sprejem avtentične razlage zakona o prevzemih, ki bi državnim podjetjem vrnil glasovalne pravice v Abanki Vipi in jih hkrati rešil pred odvzemom glasovalnih pravic v Krki, Petrolu, NKBM, Savi, Zavarovalnici Triglav, Savi Re in Aerodromu Ljubljani.
Zakon o prevzemih trenutno dopušča, da osebi ali skupini povezanih oseb, ki so pred uveljavitvijo zakona presegale prevzemni prag (zatečeno stanje), ni treba objaviti prevzemne ponudbe, a le v primeru, da svojega deleža ne povečajo niti za eno delnico. V nasprotnem primeru jim lahko ATVP vzame glasovalne pravice, dokler ne objavijo prevzemne ponudbe ali svojega deleža ne znižajo pod 25-odstotni prevzemni prag.
Jože Colarič na vrhu, Stane Valant na dnu
Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 17. 02. 2011 Stran: 7
Predsednik uprave dolenjskega »blue chipa« je pri dobičku glede na plačo krepko posekal direktorske kolege
Jože Colarič, predsednik uprave Krke, je z 275 evri dobička na evro plače na vrhu, Stane Valant, predsednik uprave NFD Holdinga, pa s 137 evri izgube na evro plače na dnu lestvice, ki jo je na podlagi podatkov za leto 2009 objavila revija Manager+.
Idealno bi bilo, če bi bili direktorji plačani po učinku oziroma bi jim lastnik kapitala namenil delež dobička, ki ga ustvarijo. Zaradi recesije so se dobički predlanskim zmanjšali, nekatera podjetjapaso zaradi katastrofalnega vodenj a zabredla v globoko izgubo. Če bi se strogo ravnali po tem načelu, bi morali nekateri menedžerji celo plačati, da vodijo podjetja. Lestvica ne kaže nujno kakovosti vodenja podjetja, saj se podjetja med sabo precej razlikujejo, poudarjajo v reviji Manager +. V lestvici so zajeti tisti, ki so funkcijo opravljali celo leto 2009, konsolidirani dobiček skupine so delili s plačo direktorja, sejnine v nadzornih svetih pa niso upoštevali.
Delničarjem Krke se lahko smeji
ATVP še nad državne lastnike Telekoma
Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 12. 02. 2011 Stran: 9
Novi ukrepi Agencije za trg vrednostnih papirjev
Agencija podobno kot v primerih Petrola, Save, Abanke, Zavarovalnice Triglav in novomeške Krke preverja sum, ali so državni lastniki Telekoma kršili prevzemno zakonodajo
Ljubljana - Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) zadnje čase kot »v nadaljevanki z več dejanji« drugega za drugim odpira postopke suma kršitve prevzemne zakonodaje v najuglednejših slovenskih blue chipih. Zdaj je pod drobnogled vzela še državne lastnike Telekoma Slovenije, ki bi v najslabšem primeru lahko izgubili najmanj 70 odstotkov glasovalnih pravic v Telekomu.
Podobno kot v primerih Petrola, Save, Abanke, Zavarovalnice Triglav in novomeške Krke ATVP zdaj preverja sum, ali so državni lastniki Telekoma kršili prevzemno zakonodajo. Poleg Slovenske odškodninske in Kapitalske družbe so se pod drobnogledom agencije znašli Zavarovalnica Triglav, Luka Koper, Nova Kreditna banka Maribor, Sklad za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško, Pozavarovalnica Sava in Aerodrom Ljubljana; te je glavni nadzornik kapitalskega trga včeraj pozval, naj se izrečejo o tem, ali so v Telekomu delovali usklajeno in ali so s tem kršili prevzemno zakonodajo. Še drugače: ali torej »obvladajo« določila zakona o prevzemih ali ne.
Državni lastniki Abanke na vrhovnem v sodišču izpodbijajo Zugljevo "zamrznitev"
Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: ZPRE-1 Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 05. 02. 2011 Stran: 23
Skupina državnih lastnikov z Zavarovalnico Triglav na čelu je včeraj na vrhovno sodišče vložila tožbo, s katero spodbija odvzem glasovalnih pravic v Abanki Vipa. Spomnimo, da je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) Zavarovalnici Triglav, Slovenski odškodninski družbi (Sod), Hitu in Mobitelu sredi minulega meseca vzela vse glasovalne pravice za tretjinski delež Abanke. Za ta korak se je ATVP odločila zaradi Luke Koper, kije spomladi lani kupila okoli 1 00 delnic Abanke, a jih kmalu zatem prodala. Postopek proti državnim lastnikom Abanke je bil le prvi v nizu.
Po Abanki je namreč direktor ATVP Damjan Zugelj uvedel postopek tudi proti državnim lastnikom Krke, Zavarovalnice Triglav, Petrola, Save Re in Aerodroma Ljubljane, od včeraj pa z odvzemom glasovalnih pravic grozi tudi državnim lastnikom Save. Iz Soda so sporočili, daje namreč ATVP zaradi suma kršitve zakona o prevzemih uvedla tudi postopek proti Kapitalski družbi in Slovenski odškodninski družbi ter Aerodromu Ljubljana, ki imajo skupno v lasti 29,8 odstotka Save. Kdo je bil krivec za tokratne postopke ATVR za zdaj še ni znano, po neuradnih podatkih pa naj bi šlo za Aerodrom Ljubljana. Večino dosedanjih postopkov proti državnim lastnikom je ATVP uvedla zaradi Luke Koper, ki je dala svoja sredstva v upravljanje več zunanjim upraviteljem, ki so jih upravljali po lastni presoji in tako tudi kupovali delnice Abanke, Petrola, Zavarovalnice Triglav, Krke...
