Krka

Oh, kaka rdečina ...

Medij: Kapital Avtorji: Olenšek Špacapan Barbara Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Borzni komentar Datum: 03. 05. 2011 Stran: 10

Največji poraženec je bila delnica PILR

Borzno dogajanje. V zadnjih dveh tednih pogled na slovensko borzo ni bil nič kaj lep. Indeks se je namreč skrčil za neverjetnih 7 odstotkov ter se spustil na 760 točk, kar je najnižja vrednost v njegovi (sicer kratki) zgodovini. Zabeležil je celo največji dnevni padec v zadnjih dveh letih. Medtem je ameriški trg porasel, evropski pa upadel, vendar so bili padci manjši kot pri nas. Čemu takšne razlike? Na tako močan padec slovenskih delnic bi naj vplivali predvsem tuji vlagatelji, ki izvajajo prodajne pritiske zaradi tega, ker so siti vmešavanja države v gospodarstvo ter nizke likvidnosti na borzi.

Aerodrom s slabimi poslovnimi rezultati. Končno je svoje poslovne rezultate objavil Aerodrom Ljubljana, kateremu je minulo leto čisti dobiček upadel za slabo tretjino glede na leto 2009. Pri tem so prihodki kljub izpadu v višini 1 milijon evrov zaradi zaprtja letališča v času obnove vzletno-pristajalne steze ostali skoraj nespremenjeni. Število potnikov se je zmanjšalo za tri odstotke, število poletov pa za šest odstotkov. Na slabši lanski rezultat so najbolj vplivale težave Adrie Airways: zaradi teh so se Aerodromu lani več kot podvojili odpisi terjatev, to pa je bil tudi glavni razlog 22-odstotnega upada dobička iz poslovanja. Delnica kljub temu svoje vrednosti ni drastično spremenila. Objavljeno je bilo tudi letno poročilo skupine NLB za leto 2010, ki je imela negativni rezultat po davkih v višini 202,3 milijona EUR, sama banka pa izgubo v višini 183,4 milijona EUR. Rezultat bi naj bil posledica močnih vplivov gospodarske krize v Sloveniji, ki je zahtevala visoke oslabitve sredstev in kapitalskih naložb ter rezervacije za stroške reorganizacije. Tudi iz Biltena Banke Slovenije izhaja, da na poslovanje bank v Sloveniji še zmeraj močno vplivajo stroški oslabitev in rezervacij, ki so v prvih dveh mesecih letos znašali 129 milijonov EUR oziroma 124 odstotkov več kot lani. Bilančna vsota bank se je februarja zmanjšala za 317 milijonov EUR, potem ko se je januarja povečala za 502 milijona EUR. Banke so tako v prvih dveh mesecih pridelale kar 16,5 milijona EUR izgube.

Colarič: Preučujemo možnost vzporedne kotacije v tujini

Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 22. 04. 2011 Stran: 28

Ljubljana - »S ceno delnice Krke nikakor nisem zadovoljen, saj je po mojem mnenju prenizka. V Krki zato razmišljamo o vzporedni kotaciji na eni od tujih borz, s čimer bi se izboljšala tudi likvidnost, cena delnice pa bi se oblikovala na realnih nivojih,« je včeraj na dnevih slovenskega kapitalskega trga razkril predsednik uprave Krke Jože Colarič. Na kateri od tujih borz bi kotirala Krka, Colarič včeraj še ni znal pojasniti, saj bodo končno odločitev po njegovih besedah sprejeli šele v naslednjih mesecih.

Kot smo že poročali, vse več slovenskih družb preučuje možnost vzporedne kotacije na kateri od tujih borz, saj nelikvidnost slovenskega trga kapitala upravam onemogoča tudi načrte za do kapitalizacijo, negativen vpliv pa ima tudi na samo vrednost družb. Medtem ko so letos tečaji na razvitih trgih kapitala pridobili že več kot pet odstotkov vrednosti, kapitalski trgi držav nekdanje Jugoslavije pa izkazujejo tudi več kot desetodstotno rast, se Ljubljanska borza ne more izviti iz padajočega trenda. Indeks najlikvidnejših delnic na Ljubljanski borzi SBI TOP je namreč letos izgubil že skoraj 1 1 odstotkovvrednosti, kar ga po donosu uvršča celo pod japonski indeks Nikkei.

SBI TOP začel teden z 0,89-odstotnim padcem

Medij: Večer Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borzni dan Datum: 19. 04. 2011 Stran: 12

Nov teden se je na Ljubljanski borzi začel z negativnim predznakom, indeks blue chipov SBI TOP je izgubil skoraj odstotek vrednosti. Med pomembnejšimi so se podražile edino delnice NKBM, za katere je treba odšteti 41 centov več kot pa za nove delnice, ki jih bo banka izdala v okviru dokapitalizacije.

Indeks SBI TOP je trgovanje končal pri vrednosti 785,05 točke, kar je 7,04 točke oz. 0,89 odstotka manj kot v petek. Borzni posredniki so sklenili za skoraj 1,9 milijona evrov poslov.

Pri tem so bile vnovič najbolj trgovane delnice Krke, katerih zaključni tečaj ostaja pod 60 evri. Lastnika jih je zamenjalo za skoraj 400.000 evrov, njihov zaključni tečaj pa se je znižal za 0,80 odstotka na 59,32 evra. Borzni posredniki so prijavili tudi en posel s svežnjem delnic novomeškega farmacevta, vrednim 130.000 evrov.

Medtem ko so lahko obstoječi delničarji in mali vlagatelji po ceni osem evrov le še včeraj vpisali delnice, ki jih bo Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) izdala v okviru dokapitalizacije, pa je bilo treba za obstoječe delnice banke včeraj na borzi odšteti 8,41 evra. To je 0,12 odstotka več kot v petek. Sklenjenih je bilo za skupaj 39.400 evrov poslov.

Tečaj delnic Gorenja je ob 42.030 evrih sklenjenih poslov ostal nespremenjen pri 11,70 evra, medtem ko so se vse ostale delnice, katerih vrednost se upošteva pri izračunu indeksa SBI TOP, pocenile.

V Krki predlagajo 1,4 evra dividende na delnico

Medij: Gorenjski glas Avtorji: C. Z. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ekonomija Datum: 19. 04. 2011 Stran: 7

Kranj

Družba Krka iz Novega mesta je ob koncu lanskega leta imela nekaj manj kot 169 milijonov evrov bilančnega dobička. Uprava in nadzorni svet predlagata, da bi ga 47,1 milijona evrov namenili za izplačilo dividend, 60,9 milijona naj bi ga dali za rezerve, enak znesek pa naj bi prenesli v naslednje leto. Če bodo na skupščini družbe 7. julija soglašali s takšnim predlogom, bodo delničarji prejeli 1,4 evra (bruto) dividende na delnico, kar je 27 odstotkov več kot lani. Po stari strategiji razvoja družbe delež dividend praviloma ni presegal četrtine čistega dobička, ustvarjenega v predhodnem letu, po novi strategiji pa bo družba namenjala za dividende do ene tretjine dobička.

Upniki Zvona Ena za zdaj ne nasprotujejo prisilni poravnavi

Medij: Večer Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 15. 04. 2011 Stran: 11

Telekom Slovenije pa je proti vodenju postopka prisilne poravnave v T-2

Upniki mariborske finančne družbe v pretežno cerkveni lasti Zvon Ena Holdinga, ki je od konca marca v prisilni poravnavi, so se v sredo prvič sestali na seji upniškega odbora, je sporočila prisilna upraviteljica Mojca Breznik. Za predsednika upniškega odbora je bil izvoljen direktor Celjske borzno posredniške hiše (CBH) Zdenko Podlesnik.

Kot je še pojasnila Breznikova, je uprava družbe upnikom predstavila predlog načrta finančnega prestrukturiranja in jim razdelila poročilo uprave o načrtu finančnega prestrukturiranja.

"Prisotni so v razpravi izrazili večja pričakovanja poplačila terjatev od predstavljenih in se strinjali, da je s sodelovanjem in uspešnim vodenjem postopka prisilne poravnave mogoče doseči boljše poplačilo. Nadaljevanju postopka prisilne poravnave ni nihče nasprotoval," je zapisala prisilna upraviteljica Zvona Ena Holdinga.

Borza se ne odziva na predloge

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 09. 04. 2011 Stran: 9

Navkljub nekaterim pozitivnim informacijam (recimo o predlogih dviga lanskoletnih dividend Krke in Petrola) pa večina delnic na Ljubljanski borzi še naprej stagnira. V iztekajočem se borznem tednu je osrednji indeks SBI TOP dodatno izgubil poldrugi odstotek vrednosti in se z včerajšnjo zaključno vrednostjo (821 indeksnih točk) močno približal letošnjim najnižjim nivojem (okrog 795 točk) izpred meseca dni. V Krki nameravajo lanskoletno dividendo z 1,10 evra bruto dvigniti na 1,40 evra bruto. Že lani sta na skupščini delničarjev Krke višje dividende zahtevali združenji malih delničarjev MDS in VZMD.

Po treh letih izplačevanja 5,90 evra bruto dividende pa za letos v Petrolu predlagajo 7,50 evra bruto. Delnici Krke kot tudi Petrola sta po objavi višjih dividend obstali na svojih vrednostih. Delnica Krke blizu 60, Petrola pa okrog 251 evrov.

Pozna se tudi določeno zatišje okrog Mercatorja, ko se še ne ve dokončno, ali se prodaja zgolj četrtina najboljšega soseda, ki ga imajo v lasti družbe skupine Pivovarne Laško, ali pa 60 odstotkov Mercatorja, ter se bodo Laščanom pridružile kot lastnice tudi banke, ki so po drugi strani tudi pomembne upnice (in tudi lastnice) Pivovarne Laško. Delnica Pivovarne Laško ostaja na zgodovinsko nizkih ravneh okrog 12,2 evra.

V Krki predlagajo 27-odstotno povišanje dividende

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 08. 04. 2011 Stran: 11

Ob nakupih lastnih delnic zdaj uprava Krke očitno skuša dvigniti vrednost Krkine delnice še s precej višjo dividendo

Da bi preprečili nadaljevanje padanja tečaja delnice Krke, hkrati pa si zagotovili zadosten sklad lastnih delnic, z zamenjavo katerih bi lahko odkupovali deleže podjetij - potencialnih prevzemnih tarč, so v Krki od konca novembra lani že dokupili za približno 9 milijonov evrov lastnih delnic. Tako ima novomeška farmacevtska družba v lasti skoraj natančno pet odstotkov svojih delnic, ki so trenutno na Ljubljanski borzi vredne dobrih 105 milijonov evrov. Nekateri ugibajo, da bi brez nakupov lastnih delnic aktualna vrednost Krkine delnice (kljub uspešnemu poslovanju) namesto sedanjih 60 evrov znašala le kakšnih 50 evrov.

Za dividende do tretjine dobička

Nadškof Turnšek: Za zdaj neuspešni pri iskanju strateškega partnerja

Medij: STA Avtorji: gm/arh Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 07. 04. 2011 Stran: splet 12.23

Maribor, 7. aprila (STA) - V iskanje rešitev in možnosti dokapitalizacije smo vložili vso razpoložljivo moč, žal pa do tega trenutka še nismo uspeli dokončno najti strateškega partnerja, čeprav so v teku intenzivni pogovori, je v odgovoru na pismo društva Mali delničarji v zvezi z reševanjem finančne zagate cerkvenih družb zapisal mariborski nadškof Marjan Turnšek.

Kot je ob tem še zapisal, se tudi sam zavzema za pravočasno in korektno obveščanje o dogajanju, a hkrati dodal, da niti sam niti nadškofijska gospodarska uprava nista neposredno povezana z dogajanjem v obeh holdingih, torej Zvonu Ena in Zvona Dva, ki sta oba v postopku prisilne poravnave. Oba imata namreč po njegovem svoje vodstvene organe, ki so odgovorni tako za iskanje rešitev kot tudi za obveščanje javnosti.

"Ko bodo pogovori končani in ko bo znano, ali bodo obrodili sadove ter bodo sredstva za dokapitalizacijo zagotovljena, vas bomo o tem ustrezno obvestili," je obljubil Turnšek in dodal, da si sami iskreno prizadevajo za čim hitrejšo pozitivno rešitev, vendar pa vse ni odvisno od njih. Kot je še dodal, se zavedajo, da lahko vsako enostransko dejanje upnikov za seboj potegne plaz, ki ga je težko ustaviti.

S tem se je Turnšek odzval na sobotno pismo malih delničarjev, ki so izrazili ogorčenje, da so kljub dogovoru o pravočasnem in korektnem obveščanju vseh delničarjev v zvezi s problematiko obeh holdingov za petkovo zaplembo dela premoženja obeh Zvonov s strani NKBM izvedeli iz medijev.

Žugljevi postopki proti državi bodo koristili privatizacijskim mogotcem in skritim lastnikom

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 05. 04. 2011 Stran: 21

Ljubljana - Postopki, ki jih je proti državi in državnim podjetjem v zadnjih tednih uvedel direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev (AT-VP) Damjan Žugelj, bodo koristili predvsem nekaterim poslovnim omrežjem, ki bodo imela na letošnjih skupščinah glavno besedo in odločilen glas. Ker so država in državna podjetja ostala brez glasov v Petrolu in Abanki in ker jim podoben ukrep grozi tudi v Zavarovalnici Triglav, Krki, Pozavarovalnici Sava, Aerodromu Ljubljana, Savi, Telekomu Slovenije in Novi KBM, letos ni mogoče izključiti več menjav nadzornih svetov, nepredvidenih odločitev pri izplačilu dividend, dokapitalizacijah, nakupih lastnih delnic in statutarnih spremembah.

Analiza lastništva družb, pri katerih Žugelj državi grozi z odvzemom glasovalnih pravic (oziroma jih je že odvzel), namreč nakazuje, da utegnejo imeti največ koristi od postopkov ATVP predvsem privatizacijski mogotci oziroma poslovno omrežje NFD Holding, ki ga vodi Stanislav Valant, družbe blizu belokranjskega poslovneža Darija Južne, Skupina KD Group pod vodstvom Matjaža Gantarja in Sava ter v primeru Krke ter Nove KBM vlagatelji, ki imajo svoje lastništvo na fiduciamih računih tujih bank oziroma bodo v lastništvo vstopili šele prek dokapitalizacije.

Sprememba razmerij moči

Zvonoma NKBM menda že zasegla premoženje

Medij: Delo Avtorji: A.V.B., Delo.si Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 04. 2011 Stran: spletna izdaja 11.03  
 
Če bodo NKBM sledile tudi druge banke, bo predlagana prisilna poravnava holdingov najverjetneje propadla, sledil bo stečaj.
 
Maribor - Druga največja slovenska banka, ki je do holdingov izpostavljena za več kot 54 milijonov evrov, je po pisanju Dnevnika unovčila 5,6 odstotka domžalskega Heliosa, slabe štiri odstotke Cinkarne Celje, dobra dva odstotka Petrola in 75.400 delnic novomeške Krke.
Ali je banka ostala lastnica teh delnic ali pa jih je že prodala naprej, bo znano v naslednjih dneh. Prav tako bo šele v začetku prihodnjega tedna znano, ali je banka holdingoma, ki sta povezana z mariborsko nadškofijo, zaplenila tudi deleže v družbah Hoteli Bernardin, Terme Olimia in Terme Olimia Bazeni, Beti Holding, Etol, Sava in drugih, ki sta jih finančni družbi zastavili kot zavarovanje za posojila, poroča STA.
 
Potezo NKBM je po ugibanjih Dnevnika najbrž izzval petkov predlog prisilne poravnave, v kateri Zvon Ena in Zvon Dva upnikom, ki jim dolgujeta čez 376 milijonov evrov, ponujata zgolj 16- oziroma 15-odstotno poplačilo terjatev. Po pričakovanjih naj bi sprožila učinek domin, ko bodo z unovčevanjem zastavljenega premoženja začele tudi druge banke, tako kot se je to zgodilo v primeru Infond Holdinga.
 
Sodišče potrdilo začetek prisilne poravnave
 
Mariborsko sodišče je v petek potrdilo začetek postopka prisilne poravnave v obeh cerkvenih finančnih družbah. Če bi banke potrdile predlagani prisilni poravnavi, bi se Zvon Ena razdolžil za dobrih 200 milijonov evrov, Zvon Dva pa za več kot 100 milijonov evrov. Prvi bi moral sicer upnikom najkasneje do leta 2015 vrniti okrog 40, drugi pa 18,5 milijona evrov, pri čemer se terjatve ne bi obrestovale.
 

 

 

Tako bo skušala NLB po pričakovanjih Dnevnika izterjati oziroma vsaj deloma poplačati več kot 150 milijonov evrov, Abanka slabih 75 milijonov evrov, Banka Celje nekaj več kot 35 milijonov evrov, Gorenjska banka 31 milijonov evrov, Hypo Alpe Adria Bank 18 milijonov evrov, še dodatnih deset pa odpade na Banko Koper, Unicredit Banko Slovenija ter Raiffeisen Banko.
Holdinga imata zastavljeno vse svoje premoženje, poleg že omenjenih štirih naložb, ki jih je po pisanju Dnevnika zasegla NKBM, so to še deleži v Iskri Avtoelektriki, Abanki, Mladinski knjigi, Steklarni Rogaška, Tovarni olja Gea, Cetisu Grafu itd.
 
Društvo malih delničarjev opozarja na kršenje dogovora
 
Na pisanje Dnevnika so se že odzvali v Društvu Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (MDS). Predsednik društva Rajko Stanković v odprtem pismu mariborskemu metropolitu Marjanu Turnšku ugotavlja, da se dogovori o pravočasnem in korektnem obveščanju vseh delničarjev v zvezi s problematiko obeh holdingov ne spoštujejo.
 
Uradne objave o zaplembi s strani NKBM namreč ni bilo, društvu pa se sprašujejo, ali bo 65.000 delničarjev obeh Zvonov ostalo brez vsega premoženja in ali bosta šli družbi po poti Infond Holdinga in Centra Naložbe ter Maksime Holdinga.
 
Mariborski nadškofijski ekonom Lojze Cvikl je po Stankovićevih besedah še v začetku meseca MDS zagotavljal, da bo strateški investitor v kratkem dokapitaliziral cerkvene gospodarske družbe. Turnška v društvu zato prosijo, naj nemudoma vsem delničarjem obeh holdingov jasno sporoči, ali bo nadškofija do ponedeljka zagotovila vsaj 200 milijonov novega kapitala za reševanje obeh holdingov ali pa je vrgla puško v koruzo

 

Syndicate content

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.