Krka

Medij: Večer Avtorji: Ambrož Nina Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 25. 05. 2011 Stran: 9

Ko bo prisilna poravnava potrjena, bo novi večinski lastnik mariborskega telekomunikacijskega podjetja Gratel Jurija Krča

Cerkveni Zvon Ena Holding, 95,2odstotni lastnik mariborskega telekomunikacijskega operaterja T-2 v postopku prisilne poravnave, izgublja svojo največjo naložbo in upanje v preživetje, saj je dokapitalizacija podjetja elektronskih komunikacij uspela. Glede na vplačane deleže bo po novem namesto Zvona kapitalsko najmočnejši družbenik očitno kranjsko podjetje Gratel Jurija Krča, ki je za T-2 po Sloveniji polagalo optično omrežje. Spremenjeno lastništvo bo sicer obveljalo šele, ko oziroma če bo prisilna poravnava potrjena, kar se bo skoraj zagotovo zgodilo predvidoma čez dva tedna.

Šest novih družbenikov

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 24. 05. 2011 Stran: 9

Pred skupščino Krke Mali delničarji predlagajo, naj Krka izplača 1,60 evra dividende in tudi, naj po 16 letih zamenja revizorsko družbo - »Higiensko je zamenjati revizorja vsakih pet ali sedem let«

Ljubljana - Predlogi, s katerimi želijo mali delničarji vplivati na politiko posameznih javnih družb, v zadnjem času kar dežujejo. Potem ko na nedavni skupščini Petrola niso prodrli s predlogom za skrajšanje roka za izplačilo dividend, bodo svoje predloge poskušali uveljaviti na skupščini novomeške Krke.

Medtem ko uprava predlaga 1,40 evra bruto dividende na delnico, mali delničarji, združeni pod okriljem društva MDS, predlagajo, da bi ta znašala 1,60 evra bruto na delnico. ga za povečanje dividend. Prvi je rast bilančnega dobička v zadnjih treh letih (2008, 2009 in 2010), pomembnejši pa je drugi, da Krka v zadnjem času intenzivno odkupuje lastne delnice. »Menimo, da naša zahteva ni pretirana, kar dokazuje tudi dejstvo, da je Krka začela intenzivno uresničevati dano pooblastilo o odkupu v sklad lastnih delnic.

Kot predlagajo, bi Krka za izplačilo dividend za lani skupaj namenila 53,8 milijona evrov, kar predstavlja dobro tretjino lanskega dobička v skupni višini 168,9 milijona evrov. »To bi za Krko pomenilo povečanje v masi za izplačila dividend za 6,7 milijona evrov,« poudarjajo mali delničarji, ki vidijo vsaj dva razloga

1,60 evra bruto na delnico dividende predlagajo mali delničarji   

Medij: Dnevnik Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 24. 05. 2011 Stran: 25

Društvo MDS (Mali delničarji) bo na skupščini Krke 7. julija vložilo nasprotni predlog za višino dividende in revizorja. Za dividendo bodo namesto 1,4 evra zahtevali 1,6 evra. Uprava družbe je aprila 201 1 sledila pozivom delničarjev in določila dividendno politiko, ki predvideva tretjino tekočega dobička. Dividenda v višini 1,4 evra pomeni 27,89 odstotka bilančnega dobička, medtem ko pomeni 1,6 evra 31,86-odstotni delež bilančnega dobička.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 23. 05. 2011 Stran: 3

Društvo malih delničarjev MDS predlaga namesto 1,40 izplačilo 1,60 evra bruto dividende na delnico Krke in da se po 16 letih v družbi zamenja revizor

Največja slovenska farmacevtska družba Krka bo imela 7. julija na Otočcu ob Krki 16. skupščino delničarjev. Na njej se bo razpravljalo in odločalo o delitvi bilančnega dobička, plačilu članom nadzornega sveta, o prenovljenem pooblastilu za nakup lastnih delnic, pa tudi o imenovanju revizorja za letošnje poslovno leto. Četudi sta uprava in nadzorni svet Krke za letos že predlagala izplačilo višje dividende, 1,40 evra bruto namesto lanskih 1,10 evra, so se v društvu Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (MDS) odločili, da z nasprotnim predlogom predlagajo izplačilo 1,60 evra bruto dividende na delnico. Kot je dejal Rajko Stankovič, predsednik MDS, predlog utemeljujejo s tem, da družba ima denar in že približno pol leta dokupuje lastne delnice, hkrati pa bi namesto 27 odstotkov z novim predlogom med delničarje Krke razdelili 32 odstotkov lanskega (bilančnega) dobička, kar se sklada z napovedjo uprave o izplačilu dividende v višini do tretjine dobička preteklega leta.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 18. 05. 2011 Stran: 21

Ljubljana - Odločitev, ali bodo državni lastniki lahko glasovali na četrtkovi skupščini Petrola, je v rokah vrhovnega sodišča. Nanj so namreč poslali zahtevo za izdajo začasne odredbe, ki bi jim omogočila glasovanje na skupščini, sodišču pa predlagali, da o zahtevi odloči prednostno.

Za zdaj še ni mogoče napovedati, kako bo odločilo vrhovno sodišče. Bo pa ta odločitev nakazala tudi potek skupščine Abanke prihodnji četrtek, kjer je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) državnim lastnikom zaradi kršitve zakona o prevzemih prav tako odvzela glasovalne pravice. »Vrhovno sodišče lahko glede na objavljeno avtentično razlago tožbam ugodi in odločbo ATVP odpravi, v primeru, da bi samo vložilo zahtevo za presojo ustavnosti 63. in 75. člena zakona o prevzemih, pa lahko postopek tudi prekine,« so bili včeraj kratki na ATVP.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Sklici skupščin delniških družb
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 14. 05. 2011 Stran: 9

Ta teden so bile zaradi začetka kotacije delnic druge največje slovenske banke Nove KBM tudi na Varšavski borzi oči investitorske javnosti le z enim očesom vzporedno uprte v Ljubljansko borzo, kjer osrednji indeks SBI TOP vztraja pri rekordno nizkih nivojih okrog 770 indeksnih točk. Vrednost delnice Nove KBM je bila včeraj na Ljubljanski borzi pri 55 tisoč evrov prometa okoli 8,3 evra, v Varšavi pa v četrtek pri 8,70 evra. Delniška knjiga pa razkriva, da so v zadnji dokapitalizaciji NLB po 116 evrov za delnico, kar je celo malenkost nad knjigovodsko vrednostjo (nove delnice Nove KBM so se ponujale po približno polovici knjigovodske vrednosti delnice), ob državi in delno belgijski KBC med drugim sodelovale tudi državne Dravske elektrarne Maribor, Geoplin, Termoelektrarna Brestanica, Soške elektrarne pa tudi Savske elektrarne.

Očitno ta podjetja nimajo pomembnejših investicij, kot je drag nakup trenutno slabo poslujoče NLB, ki je skorajda šokirala gospodarsko javnost, ko je pred dnevi objavila, da je v letošnjem prvem četrtletju na ravni skupine dosegla dobiček - namreč 3,9 milijona evrov. Na borzno kotacijo NLB, ki bi pokazala realno vrednost delnice največje slovenske banke, pa še kar čakamo.

O uvrstitvi do 10 odstotkov lastnih delnic (trenutno jih imajo okrog 5,1 odstotka) na kakšno tujo borzo pa vse bolj razmišljajo tudi v novomeški Krki, kjer bodo predlog o takšni možnosti uporabe lastnih delnic dali na glasovanje delničarjem na julijski skupščini.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 05. 2011 Stran: 10

Bo avtentična razlaga doživela ustavno presojo?

Bo morala Agencija za trg vrednostnih papirjev ustaviti postopke o odvzemu glasovalnih pravic v primeru Abanke, Petrola, Krke, Zavarovalnice Triglav ...

Ljubljana - Prah, ki se je dvignil zaradi sprejetja avtentične razlage zakona o prevzemih, se še ni polegel. Ker bi sprejetje lahko pomenilo, da bo morala Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) ustaviti postopke o odvzemu glasovalnih pravic državnim lastnikom Abanke, novomeške Krke, Zavarovalnice Triglav, Petrola, Telekoma in drugih družb, so na agenciji že napovedali pritožbo na evropske institucije. Računajo tudi na ustavno presojo avtentične razlage.

Agencija za trg vrednostnih papirjev kot varuhinja zakonitosti na kapitalskem trgu sicer ne more vložiti zahteve za ustavno presojo avtentične razlage, lahko pa to stori vsaka stranka, ki izkaže pravni interes. Zahtevo lahko vložijo tudi državni zbor, tretjina poslancev, vrhovno sodišče in drugi, so včeraj pojasnili na ATVP.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 05. 05. 2011 Stran: 20

Ljubljana - Vse kaže, da bo moral direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) Damjan Žugelj ustaviti postopke za odvzem glasovalnih pravic državnim lastnikom Zavarovalnice Triglav, Krke, Pozavarovalnice Sava, Aerodroma Ljubljana, Save, Telekoma Slovenije in Nove KBM ter državi vrniti glasovalne pravice v Abanki Vipi in Petrolu. Žugelj sicer po prvih napovedih tega ne namerava storiti oziroma napoveduje ustavni spor.

Poslanci so namreč včeraj sprejeli avtentično razlago 63. in 75. člena zakona o prevzemih, po kateri mora oseba ali skupina povezanih oseb, ki so ob sprejemu prevzemne zakonodaje avgusta 2006 presegale prevzemni prag, prevzemno ponudbo objaviti šele, ko presežejo prehodni prevzemni prag oziroma jim prevzema ni treba objaviti, če najprej kupijo delnice in jih nato prodajo ter tako svoje lastništvo znižajo na zatečeno stanje. Po dosedanji zakonski ureditvi je veljalo, da osebi ali skupini povezanih oseb, ki so pred uveljavitvijo zakona o prevzemih presegale prevzemni prag, nitrebaobjaviti prevzemne ponudbe, a le v primeru, da svojega deleža ne povečajo. Toda nekateri državni lastniki so to storili.

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 04. 05. 2011 Stran: 21

Ljubljana - Vse bolj je jasno, da 2300 upnikov SCT od nedavne prodaje Tovarne asfalta Črnuče, ene zadnjih finančno zdravih družb iz poslovnega sistema SCT, ki jo je Cestno podjetje Ljubljana (CPL) kupilo od SCT Naložb, ne bo imelo nič.

Po podatkih, ki smo jih pridobili v uredništvu Dnevnika, je tako podjetje SCT Naložbe, ki je v lasti SCT, za 51 odstotkov Tovarne asfalta Črnuče iztržilo 3,3 milijona evrov, kar je 1,5 milijona evrov manj od likvidacijske vrednosti omenjenega deleža. Januarja letos so namreč v SCT načrtu finančne reorganizacije, ki so ga v okviru prisilne poravnave poslali na sodišče, predložili tudi poročilo pooblaščene cenilke Silvane Jagodic iz podjetja BDO. Ta je v njem zapisala, da likvidacijska vrednost 51 odstotkov tovarne asfalta po metodi čiste vrednosti sredstev na dan 30. september 2010 znaša dobrih 4,8 milijona evrov.

Upnikom bi bolj koristila prodaja SCT Naložb

Povzeto, kupnina za 51 odstotkov delujoče črnuške tovarne, ki je imela septembra lani ob 15,4 milijona evrov kapitala manj kot 3,3 milijona evrov obveznosti, je bila tako krepko manjša od 51 odstotkov vsote, ki bi jo njegovi lastniki iztržili od prodaje posameznih delov premoženja podjetja po njegovi likvidaciji. Prav tako je manjša od knjižne vrednosti 51-odstotnega deleža, ki jo je pooblaščena cenilka postavila pri štirih milijonih evrov.