Krka

Medij: Finance Avtorji: Lipnik Karel, Ugovšek Jure Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze in denar Datum: 07. 07. 2011 Stran: 13

Analitiki pričakujejo triodstotno rast prodaje

Na današnji skupščini delničarjev Krke bodo predvidoma razkriti osnovni podatki o poslovanju v prvem polletju. Zapletlo bi se lahko pri glasovanju o delitvi dividend in izbiri revizorja, kjer je Društvo malih delničarjev (MDS) vložilo nasprotna predloga.

Uprava oziroma nadzorni svet delničarjem predlaga 1,4 evra dividende na delnico, MDS pa 20 centov več. Če bi bil izbran nasprotni predlog, bi delničarjem razdelili 31,8 odstotka bilančnega dobička farmacevta, medtem ko uprava predlaga, da bi razdelili 27,9 odstotka bilančnega dobička. MDS predlaga še, da bi za revizorja za letos izbrali družbo Ernst & Young, medtem ko nadzorni svet vztraja pri KPMG. Ta poslovanje Krke revidira že 16 let.

Primerjava: skromnejša rast večji donos

Medij: Finance Avtorji: Al.Pe. Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 07. 07. 2011 Stran: 9

Ustavno sodišče je začasno zadržalo izvrševanje določb zakona o prevzemih z vsebino avtentične razlage, so sporočili z agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), kije včeraj prejela omenjeni sklep sodišča. Spomnimo, ATVP pod vodstvom Damjana Žuglja je zaradi suma, da se krši prevzemna zakonodaja, v začetku leta od devetih državnih lastnikov borznih družb (Zavarovalnice Triglav, Krke, Save Re, Aerodroma, Save, Telekoma, NKBM, Abanke in Petrola) zahteval, da v borznih družbah zmanjšajo delež pod 25 odstotkov ali pa objavijo prevzemno ponudbo. Nato so poslanci maja sprejeli avtentično razlago zakona o prevzemih, po kateri skupini povezanih oseb, ki so ob sprejetju prevzemne zakonodaje avgusta 2006 presegale prevzemni prag, prevzema ni treba objaviti, če najprej kupijo delnice in jih nato prodajo tertako svoje lastništvo uskladijo z začetnim stanjem. S to razlago se ni strinjal ATVP, kije sprožil ustavno presojo avtentične razlage zakona in prosil za začasno odredbo, s katero bi do končne odločitve zadržali izvajanje avtentične razlage.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 07. 2011 Stran: 9

Na jutrišnji skupščini delničarjev Krke odločitev o višini dividende in nadzomiških prejemkih, pa tudi o revizorju ter o uporabi lastnih delnic, kjer se ponuja možnost kotacije na tuji borzi.

Namesto KPMG Slovenija, ki opravlja v Krki revizijo že dolgih 16 let, v MDS za revidiranje letošnjega poslovanja Krke predlagajo družbo Ernst & Young Revizija iz Ljubljane. Z nasprotnim predlogom pa v MDS namesto predlaganih 1,40 evra bruto dividende na delnico predlagajo izplačilo za 20 centov višje dividende.

Za dividende 47 ali 53,7 milijona evrov?

Po predlogu uprave in nadzornega sveta Krke bi letos šlo za dividende od 168,94 milijona evrov bilančnega dobička natanko 47 milijonov evrov, v skladu z nasprotnim predlogom MDS pa še 6,7 milijona evrov več. Predstavniki MDS predlog podkrepijo, da je skladen z novo strategijo, ki glede dividendne politike predvideva, da se zanje nameni do ene tretjine čistega dobička predhodnega leta, ki je v letu 2010 na ravni skupine znašali 170,92 milijona evrov.

Medij: Delo Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Posel & denar Datum: 04. 07. 2011 Stran: 26

Na skupščini novomeške Krke, ki je sklicana za 7. julij, bodo delničarji odločali o uporabi bilančnega dobička za lani. Uprava pod vodstvom Jožeta Colariča in nadzorni svet predlagata, da se od skoraj 169 milijonov evrov bilančnega dobička za dividende porabi 47,1 milijona oz. 1,4 evra bruto na delnico, slabih 61 milijonov evrov se prenese v druge rezerve iz dobička, enak znesek pa se prenese v naslednje leto. K temu predlogu je Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši podalo nasprotni predlog, v katerem predlaga 1,6 evra bruto dividende, kar pomeni skoraj 54 milijonov evrov bilančnega dobička za divedende, medtem ko bi za druge rezerve iz dobička in za prenos v naslednje leto namenili po 57,6 milijona evrov. Delničarji bodo odločali tudi o plačilih nadzornikom. Predlagana sejnina za posamično sejo za člana NS je 275 evrov bruto. Letno plačilo za opravljanje dela v nadzornem svetu bo 23.250 evrov za predsednika, namestnika predsednika in predsednika komisije NS, za člana NS pa 19.375 evrov. Na dnevnem redu je tudi razveljavitev sklepa 14. skupščine o pooblastilu za pridobivanje lastnih delnic in njegova nadomestitev z novim. Mali delničarji so podali nasprotni predlog tudi za imenovanje revizorja za letos. Uprava za revizorja predlaga KPMG, mali delničarji pa Erns & Young.

Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 28. 06. 2011 Stran: 8

Že v dveh tednih naj bi bilo znano, ali bodo državni lastniki morali v prevzeme ali odprodajo vsaj devetih borznih družb

Ustavno sodišče (US) naj bi še do sodnih počitnic, to je do 15. julija, dokončno odločilo, ali agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) pravilno razume prevzemni zakon oziroma ali ga državni lastniki v devetih borznih družbah res ne kršijo.

Ustavni sodniki bi že na seji prejšnji teden morali odločiti o izdaji odredbe, s katero bi začasno, do končne odločitve, zadržali izvajanje avtentične razlage zakona o prevzemih. A o začasni odredbi niso odločali, ker želijo pohiteti s končno odločbo - to naj bi izdali že do sodnih počitnic. Ali to drži, nam na US niso odgovorili neposredno; potrdili so le, da bodo obravnavo te zadeve nadaljevali že na seji 6. julija.

ATVP proti državi

Za kaj sploh gre? ATVP je zaradi suma kršitve prevzemne zakonodaje v začetku leta uvedel postopek proti državnim lastnikom devetih borznih družb (Zavarovalnica Triglav, Krka, Pozavarovalnica Sava, Aerodrom, Sava, Telekom, NKBM, Abanka, Petrol). ATVP je od državnih lastnikov zahteval, da v teh družbah zmanjšajo lastniški delež pod 25 odstotkov ali pa objavijo prevzemno ponudbo.

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 28. 06. 2011 Stran: 9

V državnih družbah višino nagrad in sejnin nadzornikom s priporočili omejuje vlada, v zasebnih družbah pa so do nadzornikov kar precej radodarni. V predlogu sklepa skupščine NKBM so nagrade novost, prvi nadzornik naj bi dobil letno 23.232 evrov bruto, prvi nadzornik NLB pa 16.500 evrov bruto. Sejnine in potni stroški se obračunavajo posebej.

Glede na predlagane sklepe skupščin, ki se zgoščeno vrstijo v juniju in juliju, se spet začenjajo časi, ko bodo nadzorniki obilneje plačani, med njimi tudi nadzorniki NLB, NKBM in Zavarovalnice Triglav, družb, v katerih ima prevladujoč lastniški delež država. Vlada glede na gospodarsko krizo lahko le apelira na zmernost tovrstnih apetitov, saj ni prisojna za določanje sejnin in nagrad članom nadzornih svetov gospodarskih družb. To področje ureja Zakon o gospodarskih družbah v 284. členu, ki govori o plačilu članom nadzornega sveta. "Članom nadzornega sveta se lahko za njihovo delo zagotovi plačilo, kar določi statut ali skupščina. Plačilo mora biti v ustreznem razmerju z nalogami članov nadzornega sveta in finančnim položajem družbe. Člani nadzornega sveta ne morejo biti udeleženi pri dobičku."

Glede sejnin ni dileme

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 04. 06. 2011 Stran: 9

Zaradi že četrto leto zapored stagnirajočih tečajev delnic na Ljubljanski borzi postajajo nekateri večji lastniki slovenskih borznih družb vse bolj nervozni. Najbrž zato same uprave borznih družb predlagajo relativno visoke dividende ali pa so te naknadno izglasovane z nasprotnimi predlogi. Osrednji borzni indeks Ljubljanske borze pa medtem vztraja okrog rekordno nizkih vrednosti 760 indeksnih točk. Delničarji Iskre Avtoelektrike iz Šempetra pri Gorici (največji lastniki so holdinga Zvon, Kapitalska družba, NLB, CBH) so z nasprotnim predlogom CBH-ja sprejeli sklep, da se letos izplačajo dividende. In to v skupni višini 804 tisoč evrov ali 0,50 evra bruto na delnico.

Da si po treh letih želijo izplačila vsaj nekaj malega dividend, je nakazal tudi nasprotni predlog malega delničarja domžalskega Heliosa, Marka Potočnika, ki predlaga 1,68 evra bruto dividende ali 468 tisoč evrov skupnih dividend.

Medij: Gorenjski glas Avtorji: Gradišnik Bojan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ekonomija Datum: 27. 05. 2011 Stran: 7

Nasprotna predloga: Iz družbe Krka, d. d., Novo mesto so sporočili, da so prejeli dva nasprotna predloga k skupščinskima točkama. Skupščina družbe bo 7. julija 2011. Predlagatelj Društvo - Mali delničarji - skupaj smo močnejši, Dalmatinova 10, Ljubljana predlaga, da se za dividende nameni 1,6 evra bruto na delnico (uprava družbe Krke je predlagala 1,4 evra dividende). Za revizorja poslovanja za leto 2011 predlagajo revizijsko družbo ERNST and YOUNG Revizija, poslovno sodelovanje, d. o. o., Ljubljana. Uprava družbe se s predlogom o višji dividendi ne strinja. Do predloga o zamenjavi revizorske hiše pa se ne opredeljuje. Revizijsko družbo predlaga nadzorni svet družbe. Na skupščini družbe se bodo delničarji odločili, ali bodo predlagane nasprotne predloge potrdili ali ne.

Medij: Delo Avtorji: Anže Voh Bostič, Šuligoj Boris Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 25. 05. 2011 Stran: 10

Konkurenčnost slovenskih menedžerjev po mednarodni raziskavi (1)

Slovenija po konkurenčnosti menedžerjev na 57. mestu med 59 državami -Po kriteriju menedžerskih plač na 20. mestu -Našim menedžerjem manjka upravljavskih znanj - Menedžerski prevzemi izčrpali podjetja

Ljubljana - Slovenski menedžerji so se v letošnji raziskavi Svetovni letopis konkurenčnosti (World Competitiveness Yearbook) glede na svojo konkurenčnost uvrstili na 57. mesto med 59 državami, kar je za tri mesta slabše od lani. Mednarodni inštitut za razvoj menedžmenta (IMD) v Lozani je uspešnost menedžerskih praks analiziral z uporabo podatkov iz ankete med 121 slovenskimi menedžerji. Ti so izpostavili šibke točke, kot so učinkovitost velikih korporacij v Sloveniji (kjer smo se uvrstili na zadnje mesto), slaba fleksibilnost menedžerjev (57. mesto) in zadolženost podjetij, ki ovirajo razvoj (57. mesto), ter premalo visoko usposobljenih kadrov iz tujine (58. mesto). Hkrati je Svetovni letopis konkurenčnosti s primerjavo podatkov o plačah ugotovil, da so slovenski menedžerji bolje plačani od povprečja, njihove plače pa se v primerjavi z drugimi državami celo izboljšujejo.