Krka

Medij: Delo Avtorji: Gole Nejc Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 10. 08. 2011 Stran: 9

Primerjava plač in uspehov menedžerjev

Bobinac in Debeljak lani z nižjo plačo, a boljšimi rezultati; Petan in Slavinec z višjimi prejemki, a slabšimi rezultati - Bojan Dremelj v Telekomu imel 3,5-krat višjo mesečno plačo kot njegov naslednik

Ljubljana - Nekdanji predsednik uprave Telekoma Slovenije Bojan Dremelj je v dobrih dveh mesecih, kolikor je vodil Telekom v letu 2010, skupaj zaslužil 149.668 evrov bruto, kar je več, kot je zaslužil njegov naslednik Ivica Kranjčevič v devetih mesecih in pol. Prvi mož NFD Holdinga Stane Valant si je lani - čeprav njegov holding že tri leta ustvarja po več deset milijonov evrov izgube - poleg 174.046 evrov letne bruto plače izplačal še 14.635 evrov bruto regresa. Nasprotno so nekateri drugi menedžerji zaradi krize varčevali tudi pri svojih plačah in bonitetah.

Bojan Dremelj je leta 2008 zaslužil 272.000 evrov bruto, leto pozneje pa 243.495 evrov bruto, od tega je plača znašala 190.646 evrov. Dremelj je Telekom vodil še dobra dva meseca v letu 2010, ko je skupaj zaslužil 149.668 evrov, od tega samo plače 111.528 evrov bruto. Povedano drugače; na mesec je samo iz plače dobil okoli 44.600 evrov bruto. Ko je Dremelj marca lani odhajal iz Telekoma, je začel veljati zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski državni lasti in samoupravnih lokalnih skupnosti, tako imenovani Lahovnikov zakon. Plača Ivice Kranjčeviča je bila tako že podvržena temu zakonu. Novi predsednik uprave je tako v devetih mesecih in pol, kolikor je lani vodil Telekom, zaslužil 135.030 evrov bruto oziroma manj kot Dremelj v samo dveh mesecih in pol. Samo iz plač je Kranjčevič dobil 119.918 evrov bruto, torej okoli 12.600 evrov bruto na mesec, kar je 3,5-krat manj kot Dremelj.

Slabi rezultati, visoki prejemki

Medij: Finance Avtorji: Konda Uroš Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze in denar Datum: 03. 08. 2011 Stran: 12

BORZNA KRONIKA

Edini slovenski indeks se je včeraj sesedel za 0,83 odstotka, na 724,22 točke. V njegovi kotaciji sta rahlo pridobili le Krka in NKBM.

Izgubar dneva so bile včeraj delnice Gorenja. Njihov tečaj je upadel za 4,42 odstotka, letos pa so delnice velenjskega proizvajalca bele tehnike potonile že za 39 odstotkov. Manj, a ne dosti, sta izgubila Intereuropa in Telekom Slovenije - za 2,56 oziroma 2,47 odstotka.

S Krko štiri petine vseh poslov

Prometa z delnicami Krke je bilo za 1,55 milijona evrov. Druge najlikvidnejše so bile z 200 tisočaki poslov delnice Luke Koper. Prve so 0,08 odstotka pridobile, druge pa 0,37 odstotkaizgubile. NKBM je zrasla za 0,06 odstotka. Po dobrih 20 tisočakov poslov je Mercator in Petrol spodneslo za 0,74 oziroma 0,94 odstotka.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 08. 2011 Stran: 9

Zapleti na skupščini Finetola

Mali delničarji Finetola nasprotujejo umiku delnic z borze brez primerne odškodnine, ki bi morala znašati 26,84 evra - Kljub temu so veliki delničarji včeraj podprli predlog o umiku

Ljubljana - Mali delničarji Finetola, ki ima večino svojih naložb v holdingu NFD, kranjski Savi, koprskem Istrabenzu in novomeški Krki, hočejo pravično odškodnino za svoje delnice, zato bodo izpodbijali sklep včerajšnje skupščine, da Finetol svoje delnice umakne iz trgovanja na Ljubljanski borzi.

Glasovanje o umiku delnic z borze je bilo glavna točka včerajšnje skupščine Finetola, ki je lansko leto končal s kar 13,1 milijona evrov izgube. Levji delež odpade na holding NFD, v katerem je Finetol lani izgubil 9,7 milijona evrov, delno pa na odprte terjatve do družbe T2 kot posledica insolvenčnega postopka v Zvonu Ena Holdingu.

Visoka izguba moti zlasti male delničarje Finetola, ki so včeraj ostro nasprotovali tudi umiku delnic z borze. Še posebno jih moti, da uprava družbe v predlogu za skupščino ni opredelila višine denarne odpravnine za umik delnic, temveč bo ta znana šele konec leta, ko bo znana tudi knjigovodska vrednost delnice na dan 31. december 2011.

Medij: Reporter Avtorji: Glucks Nenad Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Periskop Datum: 01. 08. 2011 Stran: 6

PIVOVARNA UNION IN SRBSKA DRUŽBA NECTAR v lasti Bojana Raduna sta podpisala pogodbo o prodaji 94 -odstotnega lastniškega deleža pivovarne v ajdovskem Fructalu. Pivovarna Union, ki je del Skupine Pivovarna Laško, bo Fructal prodala za 35,3 milijona evrov, Nectar pa se je s prevzemno ponudbo zavezal, da bo odkupil še preostale deleže malih delničarjev Fructala za skupaj 13 milijonov evrov. Po besedah lastnika Nectarja naj bi vsa plačila nakazali najkasneje do oktobra ali novembra. Radun je še zagotovil, da bodo ohranili vsa delovna mesta zaposlenih v Fructalu. Nakup bo financiral s sedmimi milijoni evrov lastnih sredstev, preostalo pa s krediti Evropske banke za obnovo in razvoj. Z nakupom Fructala naj bi se Nectar uvrstil med 15 največjih proizvajalcev sadnih sokov v Evropi. Prodajo morajo potrditi še organi za varstvo konkurence v vseh državah nekdanje Jugoslavije, ker sta Nectar in Fructal prisotna na vseh teh trgih. Skupina Pivovarna Laško se bo s to prodajo pri bankah razdolžila za 48 milijonov evrov, jeseni naj bi zaradi odplačevanja dolgov prodali še 23odstotni delež v Mercatorju in časopisni družbi Delo.

SKUPINA KRKA je imela v prvih šestih mesecih letos 92,4 mio. evrov čistega dobička, kar je za odstotek več kot v enakem obdobju lani. Prodali so za 529 milijonov evrov izdelkov in storitev, šest odstotkov več kot v enakem času lanskega leta. Po besedah Jožeta Colariča, predsednika uprave Krke, so 90 odstotkov prodaje ustvarili na tujih trgih, največ, 30 odstotkov, v Srednji Evropi. Drugo največje prodajno območje je Vzhodna Evropa, največji posamični trg pa je Rusija. Po prodaji sledijo Zahodna Evropa in čezmorski trgi z 21-odstotnim deležem v skupni prodaji. Jugovzhodna Evropa pomeni 14 odstotkov skupne prodaje, domači trg pa le dva odstotka. Za naložbe so v prvem polletju letos namenili 51,6 mio. evrov.

JULIJA SO CENE ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN

Medij: Kapital Avtorji: Olenšek Špacapan Barbara Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borzni komentar Datum: 18. 07. 2011 Stran: 10

DELNIČARJI PIVOVARNE LAŠKO ZMAGOVALCI

Delnica laških pivovarjev je zrasla za več kot polovico

Zanimivo dogajanje. Trenutno je v tujini dogajanje zelo zanimivo, predvsem pa zaskrbljujoče. Višanje obrestnih mer, nižanje bonitet, grška in italijanska zadolženost - kapitalski trgi so torej pod velikimi pritiski. V Sloveniji so trenutno oči uprte v reševanje oziroma prodajo laških pivovarjev, saj se je ponudil kupec, ki pa mu redki verjamejo, da bo to vlogo resnično tudi odigral. Drugače so v domačem ospredju predvsem politične zdrahe in nove obljube, ki jih sprožajo prihajajoče volitve.

Gorenje brez dokapitalizacije in dividende. Gorenje s svojo ambicioznostjo še naprej navdušuje, saj je z Deutsche Bank AG sklenilo dve posojili v skupni višini 100 milijonov evrov, s čimer bo diverzificiralo vire financiranja in nadaljevalo s prestrukturiranjem kratkoročnih finančnih obveznosti v dolgoročneje pa bila zanimiva tudi Gorenjeva skupščina, kjer so po pričakovanjih z glasovanja črtali najpomembnejši predlagan sklep o dokapitalizaciji. Kapitalska družba je dala nasprotni predlog pod točko o delitvi dobička. Uprava in nadzorni svet sta namreč predlagala, da bilančni dobiček v višini 2,24 milijona evrov ostane nerazporejen. Kad pa je predlagal 14 centov bruto dividende na delnico. Lastniki nasprotnega predloga niso podprli, zato dobiček tako ostaja nerazporejen. V javnosti pa že krožijo informacije, da v Gorenju nameravajo letos sklicati še eno skupščino, ampak le o osvežitvi kapitala.

Medij: Dolenjski list Avtorji: Zgaga Jože Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 14. 07. 2011 Stran: 23

Na Dolenjsko je sredi julija končno prišel vročinski val, v nekaterih krajih je za dodatno segrevanje pregretega ozračja poskrbelo še spremljajoče dogajanje. V Šentjerneju je tamkajšnjemu županu Francu Hudoklinu poletno delovno vnemo ob pripravah na praznovanje občinskega praznika v drugi polovici avgusta pokvarila ovadba zaradi domnevnih nepravilnosti pri gradnji Kulturnega centra Primoža Trubarja. Tako organi pregona po uradni dolžnosti zbirajo papirje in drugo dokumentacijo. Kdo naj bi uradno stal za ovadbo, se še ne ve, glede na to, koga so v preteklih dneh še obiskali policisti, pa bo to morda znano že v kratkem.

V Šmarjeških Toplicah takšnih težav nimajo. Je pa zato dodatno vročino med nekaterimi vikendaši povzročila uvedba pavšalne občinske turistične takse, ki jo bodo morali plačevati s prihodnjim letom. Tako bo v prihodnje marsikateri lastnik zidanic temeljito premislil, ali bo posekal svoj vinograd, zaradi katerega je tudi dobil dovoljenje za gradnjo zidanice, saj bo z izgubo statusa vinogradnika zidanica postala obdavčljiva.

Medij: Delo Avtorji: Lindič Dragaš Zdenka Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Posel & denar Datum: 11. 07. 2011 Stran: 32

Delničarji novomeške Krke - zdaj jih je skoraj 75.400 - bodo na začetku septembra dobili dividende v bruto višini 1,4 evra na delnico, kar je 27 odstotkov več kot lani. Za izplačilo dividend bo družba namenila 27,8 odstotka lanskega dobička ali 47 milijonov evrov, kar je manj kot milijon manj, kot je imel na primer Lek lani vsega dobička in precej več od celotnega lanskega dobička največjih slovenskih podjetij (Petrol, Mercator, Revoz, Engrotuš, Gorenje itn.). Po Sodu in Kadu bo država poleg vseh drugih davkov in prispevkov iz tega naslova dobila od Krke še 11,5 milijona evrov.

Povezani mali delničarji so si prizadevali za 0,2 evra višjo dividende Zavrnil jih je kar eden nepovezanih, češ da ima raje nekaj manjšo dividendo ter še naprej uspešno poslovanje Krke. Za predlagano dividendo 1,4 evra je na skupščini glasovalo skoraj 94 odstotkov prisotnega kapitala, kar pomeni, da so bili proti v glavnem le predstavniki Društva MDS (zastopali so 5,5 odstotka kapitala).

Od Krke predlagane delničarje je za zastopanje na skupščini pisno pooblastilo več kot 10.000 delničarjev s 23 odstotki glasovalnih pravic, od tega predsednika uprave in generalnega direktorja Jožeta Colariča več kot 8000 delničarjev s 16,1 odstotka glasovalnih pravic. Zagotovo ne bi bilo tako, če delničarji ne bi zaupali vodstvu in če Krka ne bi dobro delala ter dosegala dobrih rezultatov v korist lastnikov, države, družbe in zaposlenih.

(Komentar Društva MDS: Krka na svojih pooblastilih ni obvestila delničarjev o obstoju predloga dividende, ki je višja za 0,2 EUR, niti ni na pooblastilo družbe dopustila prisotnosti predstavnikov malih delničarjev - transparentnost pa taka?! Še več najeli so Stojana Zdolška za svetovanje Upravi na skupščini,  zaradi Društva MDS - pohvalno, le kaj nam skrivajo, pa bo pokazal čas?!)

Da je tako, kažejo tudi polletni dosežki.

Skupina Krka je prodala za 528,8 milijona evrov izdelkov in storitev, kar je šest odstotkov več kot lani. Za naložbe je v tem času namenila 53 milijonov evrov, na novo je zaposlila 254 sodelavcev (krkašev je doma in na tujem že 8823). »Poslovanje v prvem polletju je nedvomno velik uspeh,« je bil upravičeno neskromen Jože Colarič.

(Komentar Društva MDS: Colarič zasluži neto na dan 820 EUR neto - vseh 365 dni v letu)

Medij: Delo Avtorji: Dragaš Lindič Zdenka Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 08. 07. 2011 Stran: 9

Šestnajsta skupščina Krke

Te bodo znašale 1,4 evra bruto na delnico, kar je 0,2 evra manj, kot so predlagali mali delničarji - Revizor bo še naprej KPMG - Pri plačilu predsednika in članov nadzornega sveta kozmetični popravki navzdol

Otočec - Novomeška Krka bo delničarjem, ki bodo 12. julija vpisani v delniški knjigi, čez dva meseca izplačala dividende v bruto višini 1,4 evra na delnico, kar je 27 odstotkov več kot lani. Za izplačilo bo porabila 47 milijonov evrov lanskega bilančnega dobička, po 60,972 milijona evrov pa za rezerve in za prenos v prihodnje leto. Predsednik uprave in generalni direktor Jože Colarič je zatrdil, da izplačilo dividend v napovedanem roku ni ogroženo, čeprav je predstavnik Društva Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (MDS) Rajko Stankovič napovedal izpodbijanje sklepa, sprejetega s 93,93 odstotka glasov navzočih delničarjev na 16. skupščini.

Društvo MDS je delničarjem - na skupščini je bilo zastopanega 44,29 odstotka kapitala - predlagala dividendo v bruto višini 1,6 evra na delnico. To bi predstavljalo dividende slabih 32 odstotkov dobička, kar je po Stankovičevih besedah še vedno manj od priporočil v naši državi o njegovi tretjinski delitvi. Izpodbijanje sklepa na sodišču pa je utemeljil s tem, da je Krka nepravilno zbirala pooblastila za zastopanje na skupščini, ker v dopisu delničarjem ni predstavila nasprotnih predlogov.

Rajko Stankovič je napovedal izpodbojno tožbo tudi za sklep o imenovanju revizorja za leto 2011. S 93,89 odstotka glasov je bila potrjena revizijska družba KPMG Slovenija. »Ta družba opravlja revizijo že 17. leto. To ni higienično. Tudi v Enronu ni bilo nič narobe, potem pa se je zgodil fiasko,« je bil oster Stankovič. »KPMG so za revizorja potrdili delničarji. Res je že leta revizorska hiša, vendar smo mi v vseh teh letih v skladu z zakonom in direktivami menjavali revizorja partnerja. Kako imajo to urejeno, smo pogledali tudi po svetu, na primer v Novartisu, in smo ugotovili, da enako, kot je predlagal nadzorni svet za Krko,« je pojasnil Jože Colarič.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 08. 07. 2011 Stran: 8

Ker so državni lastniki obdržali glasovalne pravice, je Krkina skupščina delničarjev minila brez presenečenj. Napovedani izpodbojni tožbi društva MDS

Včerajšnje skupščine delničarjev farmacevtske družbe Krka se je na Otočcu ob Krki udeležilo približno 80 delničarjev, ki so zastopali 44,29 odstotka delnic z glasovalno pravico (te ne veljajo za približno 5,23 odstotka lastnih delnic). Krka je sama prek svojih predlaganih pooblaščencev zbrala pooblastila, ki so predstavljala slabih 25 odstotkov glasovalnih pravic na skupščini, društvo malih delničarjev MDS (Mali delničarji - skupaj smo močnejši) je zbiralo pooblastila samo in zastopalo 5,5 odstotka delnic, preostalih 70 odstotkov glasov pa so zastopali drugi.

Zakonito zbiranje pooblastil?

Pri tem je bilo nekaj ugibanj, ali je bilo zbiranje pooblastil družbe Krka opravljeno zakonito, a je predsednik Krkine uprave Jože Colarič zatrdil, da ja. Pa tudi, zakaj sta Kad in Sod z drugimi družbami v pretežni državni lasti sploh smela glasovati, če pa naj bi bila že pred časom kršila prevzemno zakonodajo. Iz ATVP, ki je sprožila ustrezne postopke, smo dobili pojasnilo, da se čaka na dokončno odločitev, to je ustavno presojo glede dveh členov, po katerih naj bi družbe v pretežni državni lasti z dokupom delnic kršile prevzemno zakonodajo. Neuradno smo izvedeli, da naj bi bila ta odločitev znana septembra, ko pa bo večina "problematičnih" skupščin delničarjev že mimo. Za naslednje leto pa bodo te družbe za zadržanje svojih glasovalnih pravic morale znižati skupne lastniške deleže pod prevzemni prag 25 odstotkov ali objaviti prevzemne ponudbe.

Nekateri mali delničarji bi zamenjali revizorja

Društvo MDS je na včerajšnji skupščini delničarjev Krke sicer napovedalo izpodbojno tožbo na sklep o delitvi bilančnega dobička, ker naj bi zbiranje pooblastil po njihovem ne bilo nezakonito, prav tako pa bodo prek sodišča skušali doseči zamenjavo revizorja za letošnje poslovno leto, saj se jim zdi nedopustno, da bo KPMG Slovenija opravljala revizijo poslovanja v Krki že 17. leto zapored. Četudi so v nadzornem svetu, ki je predlagal istega revizorja, poudarili, da so se pri omenjenem revizorju zamenjali glavni partnerji, ki bodo opravili revizijo. V dopolnjenem predlogu Kada in Soda, ki je podoben tistemu s strani uprave, a naj bi natančneje omejil prejemke nadzornikov navzgor, pa je bilo sprejeto, da bodo nadzorniki prihodnje leto prejemali okrog petkrat višje zneske, saj bodo osnovna letna plačila na posameznega nadzornika brez sejnin približno 20 tisoč evrov bruto na člana.

Rusija ostaja največji posamični trg

Medij: Dnevnik Avtorji: T. M. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 08. 07. 2011 Stran: 24

Ljubljana - Krka bo letos svojim delničarjem delila rekordne dividende, 1,4 evra bruto na delnico, kar je skoraj tretjino več kot lani. Potem ko so »zamrznjeni« državni lastniki po pričakovanju obdržali pravico do glasovanja na včerajšnji skupščini, je uprava dobila tudi podporo pri pooblastilu za nakup do deset lastnih delnic, ki jih bo lahko Krka uporabila tudi za izvedbo vzporedne kotacije na eni od tujih borz.

Kot smo poročali, bi vzporedna kotacija prek prodaje lastnih delnic (imajo jih že 5,24 odstotkaj Krki prinesla več deset milijonske finančne koristi, saj bi za paket delnic, ki jih ima v lasti že več let, njihova povprečna nakupna cena pa znaša okoli 16 evrov, po včerajšnjih borznih cenah (59,59 evra) iztržili več kot 110 milijonov evrov.

Prvi mož Krke Jože Colarič se od kotacije v tujini nadeja višjih cen delnic kot na Ljubljanski borzi, vendar se še niso odločili, na katero od tujih borz bi jih uvrstili. Za dividende bo šlo dobrih 47 milijonov evrov. Iz preostanka bilančnega dobička bo družba več kot 60,9 milijona evrov namenila za druge rezerve iz dobička, enak znesek pa prenesla v naslednje leto.

Na dnevni red sta našla pot tudi nasprotna predloga Društva - malih delničarjev (MDS) glede dividende, ki naj bi znašala 1,6 evra bruto na delnico, in glede izbora revizijske družbe, vendar pa so se delničarji ponovno odločili, da bo za revizorja imenovana družba KPMG Slovenija.