Krka

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 13. 02. 2012 Stran: 18

Ljubljana - Medtem ko je prva vlada Janeza Janše kadrovski cunami v gospodarstvu začela leta 2005 z menjavami nadzornih svetov na skupščinah največjih borznih družb, bi jo tokrat pri kadrovanju lahko upočasnili postopki Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki jo še iz časov prve Janševe vlade vodi Damjan Žugelj. V prihodnjih tednih je namreč pričakovati nove odločbe, s katerimi bo agencija državi in državnim podjetjem odvda glasovalne pravice v Krki, Zavarovalnici Triglav, Telekomu Slovenije, Abanki Vipi, Savi Re, Aerodromu Ljubljana, Savi in Novi KBM.

Spomnimo, prevzemni zakon, sprejet leta 2006 v času vlade Janeza Janše, je državnim lastnikom dovoljeval, da jim v družbah, ki so pred uveljavitvijo zakona presegale prevzemni prag, ni bilo treba objaviti prevzemne ponudbe, a le v primeru, če svojega deleža ne bi povečali. Toda zaradi manjših delniških poslov Luke Koper in Nove KBM v letih 2006 in 2007, torej spet v času prve Janševe vlade, je ATVP (šele) v začetku lanskega leta državi in njenim podjetjem v devetih borznih družbah (poleg že omenjenih še v Petrolu) zamrznila glasovalne pravice, dokler ne objavijo prevzemne ponudbe ali svojega deleža ne znižajo pod 25-odstotni prevzemni prag. Da bi državo v sedanjih razmerah odrešil objave prevzemov ali prodaje pod prisilo, je državni zbor maja lani sprejel avtentično razlago zakona o prevzemih, s katero so poskušali ATVP onemogočiti, da bi državi odvzela glasovalne pravice. Potem ko je vrhovno sodišče maja lani ugodilo tožbi državnih lastnikov in jim vrnilo glasovalne pravice v Petrolu, je ATVP sprožila ustavni spor zaradi sprejema avtentične razlage zakona in s tem preprečila, da bi država lani glasovala na skupščinah preostalih podjetij. V začetku decembra lani so ustavni sodniki ocenili, da je bila avtentična razlaga prevzemne zakonodaje v nasprotju z ustavo.

Medij: Delo Avtorji: Čeh Silva Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 04. 02. 2012 Stran: 10

Razprodaja slovenskih družb? V stečajni masi Zvona dva holdinga deleži MK Založbe, Cetisa, Etola, Krke, Iskre Avtoelektrike, Gee

Ljubljana - Zaradi stečaja družbe Zvon dva holding bodo del stečajne mase znane slovenske družbe, kot so Mladinska knjiga Založba, Cetis, Etol, Vinska klet Bistrica. Ali se lahko zgodi, da bodo čez nekaj mesecev prodana na cenenih stečajnih razprodajah?

Stečajna upraviteljica Vida Gaberc pravi, da hitre prodaje teh družb ne kaže pričakovati.

Ker je šel Zvon dva holding (ZDH) sredi januarja v stečaj, bodo v njegovi stečajni masi veliki deleži zelo znanih slovenskih podjetij. Samo v družbah Mladinska knjiga Založba, Cetis Graf in Klet Bistrica ima v vsaki kar 69-odstotni lastniški delež. Deleže ima tudi v Krki, Etolu, Iskri Avtoelektriki, družbi Gea Slovenska Bistrica in še drugih, vendar so tam manjši. Za kakšne družbe torej gre v lastniškem portfelju propadlega holdinga? Največji, Mladinska knjiga Založba in Cetis, sta še kar zdravi družbi. MKZ je imela leta 2010 za okrog 40 milijonov evrov prodaje in dobrih 488.000 evrov dobička. Cetis je v tem letu pridelal 35 milijoni evrov prometa, a kljub temu imel 2,2 milijona evrov izgube. Z Zvonom dva holding je sicer lastniško zapakiran Cetis Graf, ki pa je lastniško »zaštrikan« s Cetisom, saj je njegov 40-odstotni lastnik. Cetis Graf je sicer podjetje za zaposlovanje invalidov. Kje bodo pristale znane družbe? Kje in pri kom bodo pristale znane slovenske družbe iz lastniškega portfelja ZDH? Darja Bovha, direktorica 300 let stare Vinske kleti Bistrica, je v intervjuju na njihovi spletni strani dejala, da bodo tudi čez deset let ena izmed najpomembnejših kleti v Sloveniji. Tudi za Mladinsko knjigo Založbo ali Cetis povprečen državljan še vedno misli, da sta to dve od se preostalih prepoznavnih slovenskih blagovnih znamk, zato si seveda predstavlja, da bodo te družbe pristale v dolgoročno usmerjenem odgovornem lastništvu. A tudi bojazni, da bo stečajni bazar z njimi pometel, ne kaže spregledati.

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Mnenja Datum: 02. 02. 2012 Stran: 5

Pred kratkim sprejeta novela zakona o prevzemih državnim lastnikom podjetij ni prinesla želenega izkupička. Novela namreč ni odpravila nevarnosti, da država in z njo povezani lastniki v devetih pomembnih družbah izgubijo glasovalne pravice. Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) namreč proti njim znova vodi postopke.

Zgodba je preprosta in banalna. Zakon o prevzemih je ob uveljavitvi vsem lastnikom, tudi državnim, podaril »jokerja«: če so ob uveljavitvi zakona presegali prevzemni prag, jim ni bilo treba objaviti prevzemne ponudbe. A le pod pogojem, da deleža ne povečujejo. Če dokupijo eno samo delnico, tega jokerja izgubijo in morajo objaviti prevzemno ponudbo ali pa delež znižati pod 25 odstotkov.

In prav to se je zgodilo zaradi površnosti nekaterih državnih družb. Te so, ne razmišljajoč o posledicah, trgovale z nekaterimi delnicami in tako državnim lastnikom tega jokerja odvzele NKBM, Krki, Zavarovalnici Triglav, Petrolu, Telekomu Slovenije, Savi, Savi Re, Aerodromu in Abanki. Država je nato poskušala glasovalne pravice državnih lastnikov v teh družbah rešiti z avtentično razlago zakona, a se ATVP s tem ni strinjal. In ustavno sodišče mu je pritrdilo.

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 01. 02. 2012 Stran: 3

Prevzemna zakonodaja Glasovalne pravice negotove v devetih družbah - Povišanje prevzemnega praga na 33 odstotkov?

Ljubjana - Državni lastniki utegnejo ostati brez glasovalnih pravic v pomembnih podjetjih: Zavarovalnici Triglav, Novi Kreditni banki Maribor, Savi, Krki, Abanki, Petrolu, Savi Re, Aerodromu in Telekomu Slovenije. To vprašanje bo, kot kaže, ena prvih nalog nove vlade.

Vlada v odhajanju v pred kratkim sprejeti noveli zakona o prevzemih ni niti poskusila rešiti vprašanja kršenja prevzemne zakonodaje državnih lastnikov v omenjenih primerih, predlagani amandma strank PS in SD, ki naj bi to zadrego odpravil, je nova koalicija zavrnila. PS in SD sta namreč predlagali, da dvoodstotno preseganje prevzemnega praga ne bi nujno pomenilo kršenja prevzemne zakonodaje, če ne bi šlo za namen prevzema podjetja, o tem pa bi presojala Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP).

Greh državnih lastnikov v omenjenih devetih družbah sega v leto 2007. Takrat, torej za časa prejšnje Janševe vlade, so nekatera državna podjetja malenkostno povečala deleže v teh družbah. S tem pa izjema za preseganje prevzemnega praga, ki je veljala glede zatečenega deleža, ni več veljala. ATVP je lani od njih zaradi preseganja prevzemnega praga zahteval objavo prevzemne ponudbe ali zmanjšanje deleža pod 25 odstotkov in jim odvzel glasovalne pravice. Prejšnji državni zbor je zato naknadno sprejel avtentično razlago zakona o prevzemnih, po kateri država v tem primeru ni bila zavezana k prevzemu in je ohranila glasovalne pravice, vendar je ustavno sodišče to konec lanskega leta razveljavilo.

Glavni bodo zasebni lastniki

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 28. 01. 2012 Stran: 9

BORZNI TEDEN

Iztekajoči se teden za Ljubljansko borzo ni bil slab (osrednji indeks SBI TOP se je pri vrednosti 588 točk okrepil za dober odstotek), največ vrednosti sta pridobili delnici Petrola in Telekoma Slovenije. Z novim dvigom cen naftnih derivatov se bodo okrepili prihodki (ne pa tiidi prodajne marže) Petrola, delnica največje slovenske energetske driižbe je v tem tednii s 164 poskočila na 171 evrov. Precejšnje rasti, s 67,6 na 72 evrov, je bila deležna tiidi Telekomova delnica, četudi naj bi bili izsledki posebne revizije za zadnjih pet let kazali na 21,44 milijona evrov oškodovanja. Analitiki so prepričani, da je to že bilo iipoštevano v predlanskih Telekomovih slabitvah ter v sami ceni delnice. 7. marca naj bi bila sklicana skiipščina delničarjev, takrat naj bi tiidi odločili, kako in proti komii iikrepati za nastalo oškodovanje.

Kljub lanski poletni stavki so bili lanski količinski in prihodkovni poslovni rezultati Luke Koper dobri. Lanskoletni ladijski pretovor se je s pretovorjenimi 17,05 milijona ton glede na predlani okrepil za ii odstotkov, s 134,43 milijona evrov so bili poslovni prihodki na medletni ravni višji za 13 odstotkov. Delnica Luke Koper je (tiidi zaradi nekoliko višjega tečaja Intereiirope, kjer je Liika skoraj četrtinska lastnica) ta teden s 7,4 švignila na 8 evrov. Delnica Intereiirope je v začetku tedna nadaljevala skokovito večstoodstotno rast na 1,32 evra za delnico, teden pa končala pri 0,67 evra.

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 26. 01. 2012 Stran: 9

Zakon o prevzemih Skupni odbor zavrnil amandmaje SD Prevzemi bi državo stali skupaj 4,7 milijarde evrov

Ljubljana - Usoda glasovalnih pravic državnih lastnikov v nekaterih pomembnih družbah tudi po včerajšnji obravnavi novele zakona o prevzemih ostaja negotova. Skupni odbor državnega zbora je namreč zavrnil amandmaje SD, ki bi omogočili državi ohranitev glasov.

Stranka SD je na obravnavi novele zakona, ki naj bi olajšala prestrukturiranje podjetij, predlagala dopolnila, po katerih dvoodstotno preseganje prevzemnega praga ne bi nujno pomenilo kršenje prevzemne zakonodaje, če ne bi šlo za namen prevzema podjetja. O tem bi presojala Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP).

S tem dopolnilom je SD poskušala rešiti vprašanje glasovalnih pravic države v devetih podjetjih, med njimi v Krki, Zavarovalnici Triglav, Telekomu Slovenije, Petrolu, Aerodoromu, Abanki. Nekateri povezani državni lastniki so lani za malenkost povečali deleže v teh družbah, zaradi česar izjema, ki je veljala glede zatečenega deleža, ni več veljala. ATVP je tako od njih zaradi preseganja prevzemnega praga zahteval objavo prevzemne ponudbe ali znižanje deleža pod 25 odstotkov in jim odvzel glasovalne pravice. Prejšnji državni zbor je zato sprejel avtentično razlago zakona o prevzemnih, po kateri država v tem primeru ni bila zavezana k prevzemu, vendar je ustavno sodišče to razveljavilo.

Medij: Moje finance Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 25. 01. 2012 Stran: 5

SLOVENSKE DELNICE

Število imetnikov delnic v 14 največjih slovenskih borznih družbah se je lani ob precejšnjem upadu vrednosti delnic zmanjšalo za skoraj 18 tisoč, kar je za približno 4.500 več kot v letu 2010. Tako absolutno kot relativno seje največ delničarjev odločilo za umik iz lastništva Krke. Število delničarjev se je v teh delnicah zmanjšalo za skoraj 6.600 oziroma 8,3 odstotka, na 72.677. Podatek ne preseneča, saj so Krkine delnice med najbolj likvidnimi in jih je najlažje prodati, so pa tudi druge - takoj za NKBM - po številu delničarjev. Število delničarjev je sicer najmanj upadlo Istrabenzu (tako absolutno kot tudi relativno), predvsem zaradi velikega upada cene v prejšnjih letih in posledično majhnega števila lastništev malih delničarjev.

Se pa po drugi strani počasi, a vztrajno v večjih družbah povečuje lastništvo tujih vlagateljev, kažejo podatki klirinško-depotne družbe (KDD). Poleg NKBM, kjer je opazen visok skok lastništva tujih vlagateljev zaradi dokapitalizacije, so tuji vlagatelji najbolj povečali svoje lastništvo v delnicah Krke, Mercatorja ter Zavarovalnice Triglav. Po letu 2010, ko so tuji vlagatelji svoje lastništvo v Krki povečali za 3,3 odstotne točke, so ga tudi lani povečali za dobre tri odstotke, tako da zdaj dosega že 16,1 odstotka. Od konca leta 2008 so ga že podvojili. Na drugi strani so se tuji vlagatelji izogibali družb z največjimi težavami, kot sta Intereuropa in Sava. Ob tem je treba opozoriti, da navedeni deleži tujih imetnikov ne pomenijo nujno tujih vlagateljev, saj se lahko za bankami in podjetji, registriranimi v tujini, skrivajo tudi domači vlagatelji.

Medij: Kapital Avtorji: Olenšek Špacapan Barbara Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Borzni komentar Datum: 16. 01. 2012 Stran: 8

Krka je dosegla dvoletno dno

Leto 2011 seje poslovilo. Borzni tečaji na slovenski borzi niso razveselili vlagateljev, marsikateri je pošteno upadel. Tako je delnica Intereurope kot največja poraženka izgubila kar 90 % svoje vrednosti, delnica Save pa 87 %. Kljub višji dokapitalizacijski ceni, mednarodni kotaciji in javnem nakupu delnic nekdanjega prvega moža Nove KBM je delnica izgubila neverjetnih 69 % svoje vrednosti in pristala na svoji rekordno nizki ceni blizu 3 evrov. Žal med poštenimi izgubarji najdemo tudi delnico Gorenja, ki je izgubila 62 %, Petrolova delnica je izgubila 41, Krkina pa le' 15 %, vendar je ponovno dosegla svoje dvoletno dno pod 50 EUR za eno delnico. Med prometnejšimi delnicami je še najmanj izgubila delnica Mercatorja, katere cena se je zaradi dolgotrajne prevzemne oziroma prodajne zgodbe v lanskem letu znižala le za 7 %. Slovenski borzni indeks je tako v povprečju v lanskem letu izgubil 30 %, kar je skoraj dvakrat več kot nemški borzni indeks in evropski delniški trg na splošno. Pravzaprav je med trgi, ki so slovenskim vlagateljem še najbližji, izgubil daleč največ.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 31. 12. 2011 Stran: 9

Osrednji borzni indeks Ljubljanske borze (SBI TOP) je pričel teden pri zgodovinsko najnižji vrednosti 569,12 indeksne točke, a je v zadnjem tednu tega leta le poskočil na 589,58 točk ali za 3,6 odstotka. Z občutno rastjo tečaja se lahko v zadnjem tednu pohvali delnica novomeške Krke, ki je s 50,5 odskočila na 52,9 evra.

Precejšnjo rast, s 136 na 147 evrov, so imele v iztekajočem se tednu, ko se je sicer trgovalo le tri dni, tudi delnice Mercatorja. Morda investitorji menijo, da je Mercatorjeva prevzemna namera za Pivovarno Laško zgolj zavlačevanje pri morebitnem Agrokorjevem prevzemu Mercatorja, kakor čez čas morebitna resna prevzemna ponudba za skupino laške pivovarne, s katero bi se v Mercatorju posredno dokopali tudi do 23,34 odstotka svojih delnic. Število Mercatorjevih delničarjev (15.610) upada, tuji investitorji pa so v decembru lastništvo s 17,16 povečali na 17,44 odstotka vseh delnic Mercatorja.

Po objavi, da namerava na februarski skupščini delničarjev pridobiti soglasje za nakup do 10 odstotkov lastnih delnic (te bi lahko bile uporabljene tudi za vzporedno kotacijo na kakšni od tujih borz), pa so delnice velenjskega Gorenja s 4,2 evra porasle na 5 evrov.

Medij: Žurnal24 Avtorji: J. Z. Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Tema dneva Datum: 28. 12. 2011 Stran: 3

Lekcija. Namen prevzemne zakonodaje ni v zaščiti državnih lastnikov, ki so ravnali v nasprotju z zakonom.

Prvi mož Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) Damjan Žugelj je svoji kolegici Dagmar Komar iz agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) države poslal pravo lekcijo.

"Državni upravljalci premoženja ne razumejo dveh osnovnih načel prevzemne zakonodaje: načela enakopravne obravnave vseh delničarjev in načela zaščite malih delničarjev," ji je sporočil. "Namen pre odaje ni v zaščiti državnih lastnikov, ki so ravnali v nasprotju z zakonom. vzemne zakonodaje ni v retroaktivni zaščiti državnih lastnikov, ki so ravnali v nasprotju z zakonom, prav tako namen prevzemne zakonodaje ni preprečevanje nepopravljive škode državnemu premoženju," je še sporočil Komarjevi.