Krka

Medij: Delo Avtorji: Lindič - Dragaš Zdenka Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 07. 2012 Stran: 9

Skupščina Dividenda 1,5 evra bruto na delnico - Delničarji potrdili vse predloge

Otocec - Novomeška Krka bo delničarjem, ki bodo 11. julija vpisani v delniški knjigi, 3. septembra izplačala dividende v bruto višini 1,5 evra na delnico, kar je dobrih sedem odstotkov več kot lani. Na včerajšnji skupščini jo je potrdilo skoraj vseh 64,33 odstotka navzočih lastnikov.

Od 172,7 milijona evrov lanskega bilančnega dobička bo za izplačilo dividend Krka namenila slabih 50 milijonov evrov, po 61,38 milijona evrov pa za rezerve in za prenos v prihodnje leto. Skupščina je ta in vse druge predloge uprave Krke potrdila brez razprave in s skoraj stoodstotno večino glasov navzočih delničarjev. Uprava in nadzorni svet sta dobila razrešnico, za revizorja pa je bila po 17 letih imenovana druga revizijska družba, ljubljanska Ernst & Young Revizija, poslovno svetovanje.

Predsednik uprave in generalni direktor Krke Jože Colarič je delničarjem predstavil tudi poslovanje v prvem polletju in razmere na trgih za proizvajalce generičnih zdravil. »Na vseh trgih varčujejo, kar pomeni, da znižujejo cene. Pritiski so največji doma in v srednji Evropi, predvsem na Madžarskem in Poljskem. A tam bomo do konca leta nekako prišli na lanske prodajne ravni, v Sloveniji pa ne,« je prepričan Colarič. Čeprav je Krka v Sloveniji z 12-odstotnim tržnim deležem daleč največja ponudnica zdravil, s prodajo izdelkov in storitev doma ustvari le še dobrih osem odstotkov prihodkov.

Medij: Finance Avtorji: Bertoncelj Mateja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Borze in denar Datum: 06. 07. 2012 Stran: 15

Zanimanje za delnico Krke bo uprava poskušala povečati s predstavitvami v ZDA in Evropi

Novomeški farmacevt Krka je v prvem polletju prodajo povečal za sedem odstotkov. »Ta rezultat se ujema z napovedmi uprave. Čakamo na prevzem kakšnega farmacevtskega podjetja, ki ga predsednik Krkine uprave Jože Colarič napoveduje že kakšno leto,« pravi David Zorman iz KD Skladov.

Skupščina Krke je bila mirna in kratka, nanjejjebilo 46 odstotkov vseh delničarjev. Pravzaprav je bil edini, ki je na njej govoril - poleg predsedujočega Stojana Zdolska-, Jože Colaric. »Prodajo smo v prvem polletju povečali za sedem odstotkov, najbolj, za 25 odstotkov, v regiji vzhodna Evropa, na trgih Ruske federacije je zrasla za 24 odstotkov, za 22 odstotkov v zahodni Evropi, medtem ko je doma upadla za devet odstotkov. Kupci varčujejo na vseh trgih, najbolj v srednji Evropi in doma. Upad marž nadomeščamo s prodajo novih izdelkov in večjimi količinami. Ker smo znižali cene dobaviteljem, bomo letos za naložbe namenili manj od predvidenih 200 milijonov evrov. Konsolidacija farmacevtske panoge se nadaljuje, a bolj počasi. Krka deluje v smeri akvizicije, zanimajo nas podjetja, ki bi nam prinesla dodatne tržne deleže ali izdelke.«

Bruto dividenda 1,5 evra

Medij: Finance Avtorji: Ugovšek Jure Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 05. 07. 2012 Stran: 9

Krke Današnja skupščina Krke bo verjetno postregla z najvišjo dividendno donosnostjo doslej, delnica še vedno blizu šestletnega dna

Pocenitev Krkinih delnic je predvsem odsev slabih razmer v gospodarstvu, nekoliko pa je k temu pripomogla tudi majhna rast dobička. Večina analitikov pred današnjo skupščino ostaja naklonjena delnici, ki bo verjetno prinesla 3,5-odstotni dividendni donos.

Kot je v Krki že navada, bodo verjetno tudi na današnji skupščini razkrili prihodke pred dnevi končanega polletja. Sodeč po naši anketi med analitiki, so prihodki novomeškega generika medletno zrasli za pet odstotkov, na 554 milijonov evrov. Razkritja čistega dobička pa ni pričakovati. Je pa po mnenju analitikov v prvih šestih mesecih tudi ta medletno zrasel za pet odstotkov, na 97 milijonov evrov.

Dividendni donos 3,5 odstotka?

Uprava in nadzorni svet v sklepu skupščine predlagata delitev 50 milijonov evrov od lanskega 173-milijonskega bilančnega dobička med delničarje, kar znese 1,50 evra bruto na delnico. To bi bilo 0,1 evra več kot lani, dividendni donos pa bi znašal 3,5 odstotka, kar bi bilo največ doslej. Ne gre pa izključevati možnosti nasprotnih predlogov za višjo dividendo, predvsem katerega izmed združenj malih delničarjev. Lani denimo s takšnim predlogom niso bili uspešni, na kar nekaj letošnjih skupščinah pa so bili država oziroma državni paradržavni skladi ob podpori malih delničarjev uspešni z nasprotnim predlogom o dividendi.

Po 17 letih revizije KPMG v Krki predlagajo zamenjavo revizorja, in sicer revizijsko hišo Ernst & Young Revizija.

Upad odsev razmer in rezultatov

Od 18.06. do 28.06.2012 poteka zbiranje pooblastil za 17. redno skupščino družbe Krka, d.d., ki bo potekala 05.07.2012 ob 13.00 uri, v Hotelu Šport na Otočcu ob Krki. 

Za tisk pooblastila kliknite tukaj. Odprla se vam bo datoteka v novem oknu, katero si lahko natisnete in jo nato izpolnete, ter pošljete na naš naslov (Društvo MDS, Dalmatinova ulica 10, 1000 Ljubljana).

Za vse informacije smo vam dosegljivi na zgoraj navedenih kontaktih. Za več informacij o družbi Krka pa kliknite tukaj.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 18. 06. 2012 Stran: 17

Ljubljana - Vse bolj je očitno, da kadrovske menjave, ki jih v nemalo primerih narekuje kar kabinet predsednika vlade, v letošnji skupščinski sezoni ne bodo edino jabolko spora. Že skupščine Mercatorja, Cinkarne Celje, Letrike (nekdanja Iskra Avto elektrika), Mladinske knjige založbe, Zavarovalnice Triglav ter prihajajoče skupščine Telekoma Slovenije, Heliosa, Krke in nekaterih drugih večjih podjetij namreč napovedujejo ostre boje zaradi delitve bilančnega dobička med upravami in delničarji.

Rast lastniških apetitov

»Seveda je razumljivo, da si uprave želijo imeti čim mehkejšo blazino pri upravljanju svojega posla. Toda prave potrebe po tem ni. Razen seveda če ima podjetje v investicijskem načrtu projekte, za katere p otrebuj e las tni kapital,« omenjena trenja pojasnjuje predsednik uprave družbe KD Skladi Matej Tomažin. »Kaj pretehta, bi moralo biti odvisno od argumentov menedžmenta, kako donosno bodo investirali zadržane dobičke in kakšne prihodnje koristi bi od tega imeli delničarji. Če teh argumentov ni dovolj, potem je edino smiselno, da se denar povrne vlagateljem v obliki dividend ali odkupov lastnih delnic,« dodaja Sašo Stanovnik iz Alte Invest.

Medij: Večer Avtorji: D. T. Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 15. 06. 2012 Stran: 9

Male delničarje zbodli visoki prejemki Istrabenzovih vodilnih Rajko Stankovič iz društva Mali delničarji Slovenije (MDS) je po včerajšnji skupščini delničarjev koprskega Istrabenza opozoril, da je Rudi Grbec kot predsednik uprave imel lani za blizu 200 tisoč evrov bruto prejemkov ali za približno tretjino več kot predsednik uprave Petrola Tomaž Berločnik. Petrol je z 32,63 odstotka tudi največji delničar Istrabenza. Tudi predlog o nižjih mesečnih pavšalih - 900 evrov bruto za člane nadzornega sveta in 1350 evrov za predsednika - je imel "lepotno napako", da so ob tem ostale visoke sejnine iz leta 2003, ki predvidevajo kar 334 evrov neto sejnine na posameznega nadzornika ali 35 odstotkov več, kot na primer dobijo nadzorniki Krke, ki posluje zelo uspešno in v primerjavi z Istrabenzom tudi ni v prisilni poravnavi. Se je pa s šestih število nadzornikov Istrabenza znižalo na štiri, pri čemer so bili včeraj za šestletno mandatno obdobje na nasprotni predlog NFD Holdinga imenovani Janez Grošelj in Tamara Jerman (oba Petrol), Franci Strajnar (Sava) in Desa Katić (NFD Holding).

Medij: Primorske novice Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Na kratko Datum: 15. 06. 2012 Stran: 3

KOPER ► Istrabenz ima nov, vitkejši nadzorni svet. Delničarji so na skupščini spremenili statut. Odpoklicali prejšnjih šest nadzornikov, predstavnikov delničarjev, in namesto njih imenovali Janeza Grošlja, Tamaro Jerman, Deso Katic in Francija Strajnarja. Delničarji so podprli tudi znižanje plačil za nadzorni svet. Člani bodo tako prejemali 900 evrov bruto na meec (predsednik 1350) in po 334 evrov neto sejnine (predsednik 500). Predstavnika društva Malih delničarjev Slovenije (MDS) Rajka Stankoviča so zneski plačila nadzornikom: po izračunih MDS imajo nadzorniki Istrabenza za dobro tretjino višje sejnine kot nadzorniki Krke. Stankoviča skrbi tudi "razkošna" plača šefa Istrabenza Rudija Grbca. Ta naj bi za svoje delo prejemal 196.781 evrov. Približno toliko prejema, denimo, prvi mož Heliosa Uroš Slavinec.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 09. 06. 2012 Stran: 7

Mali delničarji za višje dividende

Osrednji borzni indeks SBI TOP se je z včerajšnjo vrednostjo okrog 540 indeksnih točk povsem približal zgodovinskemu dnu. Kljub dokupovanju lastnih delnic prosti pad nadaljujejo delnice novomeške farmacevtske družbe Krka, katerih vrednost je vse bližje 40 evrom. Nekateri analitiki so mnenja, da bi lahko vrednost Krkine delnice že v naslednjem tednu padla pod psihološko mejo 40 evrov, saj tuji investitorji to delnico vse bolj prištevajo med delnice "zrelih" in ne več rastočih podjetij, za katere pa je značilno bistveno višje izplačilo dividend od predlaganih 1,50 evra bruto na delnico. Temu se uprava Krke za zdaj uspešno upira, saj meni, da denar potrebuje za gradnjo novih proizvodnih kapacitet, a (potencialni) investitorji opozarjajo, da večje prodajne količine ne morejo zaustaviti padca Krkinih prodajnih marž. Nikakršnega dvoma sicer ni, da je Krka za slovenske razmere zelo uspešno podjetje, a danes imajo investitorji na razpolago delnice z vsega sveta, in to po razmeroma nizkih cenah, zato so lahko pri svojih odločitvah toliko bolj izbirčni. Ali bo Krka za svojo večjo rast prevzemala, bo morda prevzeta? Drugače bo vrednost njene delnice še naprej stagnirala.

Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je pokazalo, kako se je treba boriti za interese malih delničarjev, ko je na četrtkovi skupščini delničarjev Iskre Avtoelektrike (po novem se družba imenuje Letrika) z nasprotnim predlogom prepričalo dovolj delničarjev, da bodo v Letriki letos izplačali 0,30 evra bruto dividende na delnico ali skupno domala 480 tisoč evrov. Sprva izplačilo dividend ni bilo predvideno. Oba mariborska holdinga Zvon v stečajih sta sicer več kot 22-odstotna lastnika Letrike.

Ta teden so dvakrat višjo dividendo od predlagane na predlog Soda dočakali tudi delničarji celjske Cinkarne, ki bodo tako prejeli 15 evrov bruto na delnico, kar je pomenilo celo 16,5-odstotni dividendni donos, skupni znesek izplačanih dividend pa je bil 12,2 milijona evrov.

Medij: Gorenjski glas Avtorji: Bogataj Boštjan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ekonomija Datum: 05. 06. 2012 Stran: 7

Pred dnevi je Društvo malih delničarjev Slovenije na petsto tisoč slovenskih gospodinjstev in v knjižnice poslalo Delničarski priročnik oziroma ABC delničarstva. Ali Slovenci ne poznamo osnov delničarstva?

Kranj - Doc. dr. Simon Čadež, docent za Računovodstvo in revizijo na Univerzi v Ljubljani in član izvršilnega odbora pri Društvu malih delničarjev Slovenije (MDS), je z Mojco Cvetko glavni soavtor Delničarskega priročnika. »Ne, tudi po dobrih dvajsetih letih večina Slovencev ne pozna osnov delničarstva oziroma pravic in obveznosti delničarja. Tudi sam sem nekatere pravne zadeve izvedel šele ob pisanju priročnika,« na zgornje vprašanje odgovarja Čadež in nadaljuje z vprašanjem: »Ali veste, da je delnica edini vrednostni papir, ki poleg možnosti donosa prinaša tudi določena korporacijsko-pravna upravičenja? Ekonomske zadeve sem seveda poznal, pravne manj.«

Doc. dr. Simon Čadež: »Z delnicami se je pri nas opeklo veliko vlagateljev in demotiviralo nadaljnja vlaganja. A ne v času visoke rasti ne danes zanimanje delničarjev za soupravljanje gospodarskih družb ni bilo veliko.«

Delnica je kompleksen vrednostni papir. Ni kot bančni depozit, obveznica ali enota vzajemnega sklada, ki dajejo zgolj pravico do donosa, ne pa tudi pravice do upravljanja bank, podjetij ali vzajemnih skladov. Lastniki delnic lahko gospodarske družbe tudi upravljajo, česar pa mali delničarji (žal) v veliki meri ne izkoriščajo. V društvu se trudijo, da bi jih povezali in s tem postali močnejši, morda tudi odločujoči glas na skupščinah lastnikov. Simon Čadež navede primer Krke, kjer bo kmalu skupščina. Peti največji delničar ima v lasti zgolj slaba dva odstotka delnic: »To pomeni, da so tam skoraj vsi delničarji mali delničarji. V Krki so glavni. A nepovezani ne morejo doseči nič oziroma lahko KAD in SOD (posredno torej država) z zgolj četrtinskim deležem delnic dosežeta, karkoli želita. Mi smo lani v Krki predlagali višje dividende, a nismo imeli dovolj glasov.«

Nemotivirani mali delničarji

Neodzivnost delničarjev je v Sloveniji tradicionalna. Velika večina malih delničarjev se skupščin ne udeležuje niti ne pooblasti nikogar (na primer MDS ali druge), da odloča v njegovem imenu. »Prepričan sem, da bi bile višje dividende marsikomu v interesu. Tisoč ali deset tisoč malih delničarjev lahko skupaj veliko potnem in odloči povsem drugače,« pove ekonomist. Zakaj takšna nezainteresiranost, ne ve. Možni razlogi so premajhno število delnic (zaradi česar aktivno upravljanje ni ekonomsko smotrno), nepoznavanje pravic in podobno.