Krka

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 17. 05. 2013 Stran: 7

Odlična prodaja v Rusiji in na Poljskem omogočila Krki zelo dobre četrtletne rezultate

V novomeški farmacevtski družbi Krka je bil kljub zakonu za uravnoteženje javnih financ in omejitvam regresov v podjetjih z državnim lastništvom lani in letos izplačan za okrog 300 evrov bruto višji regres od zakonsko določenega. "Če natančno preberete zakon in njegov 5. a-člen, ugotovite, da ta omejitev za naše podjetje, ki tudi spoštuje vse kolektivne pogodbe, ne velja," je na včerajšnji tiskovni konferenci dejal lože Colarič, predsednik Krkine uprave. Krka je sicer v skoraj 25-odstotni lasti Soda in Kada s PPS ter je eno redkih slovenskih podjetij, ki zelo dobro poslujejo tudi v krizi, kar 93 odstotkov vseh prihodkov pa dosega na tujem, zato je niti za Slovenijo napovedani višji DDV ne bo pretirano prizadel.

Drugače je glede napovedi, da se v Sloveniji davek od dobička podjetij ne bo do leta 2015 znižal na predvidenih 15 odstotkov, ampak bo ostal pri sedanjih 17 odstotkih. "To je še vedno boljše kot 20 odstotkov, kolikor je bil dobiček obdavčen pred leti," je menil Colarič. Se pa v Krki veselijo, da bo predvidoma do izteka leta končana nova tovarna zdravil v Rusiji v skupni vrednosti investicije 135 milijonov evrov, ki bo povečala tamkajšnjo proizvodnjo za skoraj desetkrat, na več kot dve milijardi tablet in kapsul letno. A blizu 70 odstotkov v Rusiji prodanih izdelkov bodo morali še vedno uvoziti. Še dve leti kasneje pa naj bi v Novem mestu odprli obrat za proizvodnjo trdnih oblik Notol 2, s katerim bi omogočili povečanje proizvodnje še za 4,5 milijarde tablet in kapsul. Tako bi v Krki lahko proizvodne kapacitete v dveh letih s sedanjih 11 povečali na dobrih 17 milijard tablet in kapsul letno.

Medij: Žurnal24 Avtorji: J. B. K. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 17. 05. 2013 Stran: 7

Zaželena nevesta. Interesenti se pojavljajo, a v Krki želijo ostati samostojni. V Tevi špekulacij ne komentirajo. Čisti dobiček prvega četrtletja višji za šest odstotkov.

Novo mesto. Število Krkinih delničarjev se je v letošnjih prvih treh mesecih zmanjšalo za dobra dva odstotka; manjši je delež slovenskih fizičnih oseb, investicijskih družb in skladov ter nekoliko večji delež mednarodnih vlagateljev, ki trenutno predstavlja dobrih 19 odstotkov lastniške strukture.

"Kakšnih težav zaradi tega ne vidim," nam je povedal Jože Colarič, predsednik uprave Krke. Kot je pojasnil, slovenske fizične osebe in skladi delnice prodajajo, ker so iz različnih razlogov v to prisiljeni, kupujejo pa jih tujci, ker ocenjujejo, daje to dobra investicijska priložnost.

Teve ni na vidiku

"Teva se še nikoli ni pojavila kot resen interesent," je Colarič zanikal govorice, ki so, tako kot že nekajkrat, vzniknile o tem, da naj bi se za nakup Krke zanimala največja generična farmacevtska družba Teva, ki ima med drugim v lasti tudi hrvaško Plivo. "V Tevi govoric na trgu in špekulacij nikoli ne komentiramo," pa so nam Jože Colarič poudarja, da so uspešni predvsem na račun izvoza in ne prodaje v Sloveniji. na to vprašanje odgovorili iz omenjene izraelske družbe.

Medij: Delo Avtorji: Čeh Silva Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 05. 2013 Stran: 9

Prejemki direktorjev Tudi v kriznih časih plače vodilnih niso strmoglavile, a problematične so tiste, ki ostajajo tajne

Ljubljana - Placni rekorder med predsedniki uprav v Sloveniji je že nekaj let Jože Colarič, ki vodi farmacevtsko družbo Krka, dobičkonosno rekorderko v Sloveniji; letos s 732.000 evri bruto. Samo Krka je imela lani 155 milijonov evrov čistega dobička, naslednjih sedem velikih slovenskih družb, zajetih v naš pregled, je ustvarilo 168 milijonov evrov čistega dobička, preostalih sedem pa več kakor 817 milijonov evrov izgube.

Že iz rezultatov družb je videti, da plače uprav niso vedno izraz tistega, kar uspe ali ne uspe ustvariti vodilnim ekipam v teh podjetjih. V povprečju so najbolje plačani slovenski menedžerji dobili kar solidne bruto prejemke, od približno 18.000 evrov pa vse do bajnih 61.000 evrov bruto na mesec, kolikor je dobil prvi mož Krke. Seveda so njihove menedžerske sposobnosti različne, a nad plačami, kakor kaže razpredelnica, se ne morejo pritoževati niti tisti, ki ustvarjajo dobiček, niti oni, ki jih tolče izguba.

Tako je, denimo, dvojec Žiga Debeljak-Toni Balažič, ki je lani vodil Mercator, pristal pri solidnem plačnem seštevku, saj sta oba skupaj v Mercatorju prejela 226.000 evrov bruto prejemkov, kar ju kot celoto uvršča v zgornji plačni vrh slovenskih vodilnih menedžerjev, čeprav je Mercator lansko leto končal z rekordno izgubo skoraj 105 milijonov evrov. V povprečju je za predsednika uprave na mesec odštel skoraj 19.000 evrov bruto. Ekipa Mateja Narata, ki je nasledila Janez Bohoriča v kranjski Savi, klesti visoko izgubo iz Bohoričevih časov, a ta še vedno znaša 87,5 milijona evrov, Naratova plača pa je višja kakor v dobičkonosnih družbah, zlasti zavarovalniških. Toda poznavalci pravijo, da je prav Matej Narat eden uspešnejših menedžerjev pri razdolževanju podjetja.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 25. 04. 2013

Načrt prestrukturiranja Nove KBM, ki ga evropska komisija že mesec dni preučuje, po neuradnih informacijah predvideva prodajo vrste naložb druge največje slovenske banke, ki naj bi še letos potrebovala med 280 in 400 milijoni evrov svežega kapitala.

Kapitalski primanjkljaj druge največje slovenske banke pod vodstvom Aleša Hauca je očitno še dosti večji, kot je sprva kazalo. Čeprav se je v zadnjih tednih namigovalo, da bo morala Nova KBM letos izvesti le okoli 100-milijonsko dokapitalizacijo, naj bi po neuradnih informacijah banka potrebovala med kar 280 in 400 milijoni evrov dodatnega kapitala.

Z izjemo tega, da bo dokapitalizacija predvidoma izvedena že do konca letošnjega junija, v banki preostalih podrobnosti za zdaj ne želijo razkriti. »Postopki, povezani z dokapitalizacijo in pripravami na skupščino, tečejo po zastavljenem načrtu,« so bili kratki v NKBM, kjer na naša vprašanja niso želeli odgovoriti. Po neuradnih informacijah naj bi Hauc po več mesecih odlašanj za svetovalca pri dokapitalizaciji naposled izbral družbo Unicredit CAIB, ki jo vodi Sergej Požar in je z mariborsko banko že lani sodelovala pri predčasnem odkupu njenih podrejenih obveznic.

Koliko dodatnega kapitala bo NKBM potrebovala, bo v veliki meri odvisno od evropske komisije. Ker je država konec lanskega leta NKBM prek tako imenovanih obveznic Co Co dokapitalizirala s sto milijoni evrov (obveznice so bile pred mesecem dni pretvorjene v kapital banke), bo morala namreč zdaj načrt prestrukturiranja NKBM potrditi tudi evropska komisija. »Komisija bo preučila vse podatke in lahko zahteva dodatne obrazložitve, dopolnitve ali spremembe. Komisija bo program potrdila šele takrat, ko bo po njeni presoji zagotavljal dolgoročno sposobnost preživetja NKBM,« so nam povedali na finančnem ministrstvu.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 05. 01. 2013 Stran: 9

Investitorji na Ljubljanski borzi so zelo pozitivno pričeli novo borzno leto. Osrednji borzni indeks SBI TOP je tako leto 2013 v zgolj treh trgovalnih dneh pričel s kar petodstotnim plusom in trgovanje končal pri 671 indeksnih točkah. Med vodilnimi delnicami Ljubljanske borze gre po rasti tečajev izpostaviti delnice Krke (z ravni 50 na 53,9 evra), Petrola (z 235 na 245 evrov) in še posebno Telekoma Slovenije (s 95 na 99 evrov); Telekomova delnica se na krilih prevzemnih špekulacij in izplačila dodatne vmesne dividende že v začetku marca vse bolj giblje proti potencialni prevzemni ceni.

Špekulira se, da bi lahko država ob morebitni prevzemni ponudbi ob prodaji svojega večinskega deleža v Telekomu Slovenije iztržila 150 evrov in več za delnico, kar se sicer ne more primerjati s ponudbami izpred nekaj let in vrednostmi okrog 400 evrov za delnico, a v danih razmerah to za izsušeno državno blagajno najbrž ne bi bila tako slaba ponudba.

Medij: Finance Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze in denar Datum: 01. 10. 2012 Stran: 12

BORZNA KRONIKA

SBI TOP, glavni indeks ljubljanske borze, je minuli teden zrasel za 9,69 odstotka, za posladek super borznega tedna je Zavarovalnica Triglav napovedala prevzem Slovenijalesa, prevzem Cetisa pa že poteka.

Minuli teden je bilo mogoče na ljubljanskih ulicah srečati borznike, ki niso skrivali dobre volje. Najbolj se je trgovalo s Krko, poslov je bilo za 2,6 milijona evrov, z Zavarovalnico Triglav za vec kot milijon, s Petrolom pa 920 tisoč evrov. To energetsko družbo so ponesle neuradne informacije, da se madžarska naftna družba Mol zanima za nakup 26-odstotnega deleža.

Cetis

Po nekajletnem mrtvilu so se ljubljanske borze dotaknili tudi prevzemi. Marko Mohar in Matjaž Satler prevzemata Cetis, prevzemna cenaje pičlih 25 evrov, prevzemnika pa že obvladuj eta več kot 39-odstotni delež. Poznavalci menijo, daje ponudba skromna, vendar pa v isti sapi dodajajo, da bi se mali delničarji vendar lahko odzvali, saj je delnica nelikvidna.

Slovenijales

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 29. 09. 2012 Stran: 9

SBI TOP je kot osrednji indeks Ljubljanske borze včerajšnje trgovanje končal pri 591 indeksnih točkah in še šestič zapored končal borzni dan s pozitivnim predznakom. Zgolj v tem tednu je pridobil kar deset odstotkov vrednosti in je za pol odstotka tudi nad vrednostjo z začetka letošnjega leta. Po visoki rasti so tudi ta teden izstopale delnice Petrola, Telekoma Slovenije in Zavarovalnice Triglav, o katerih se že dlje časa ugiba, da bi lahko bile prav pri vrhu prodajnega seznama podjetij v pretežni državni lasti. Delnica Petrola se je tako ta teden z ravni 190 zavihtela na 220 evrov, nič manj impozantna ni bila rast vrednosti Telekomove delnice, s 65 na 80 evrov, zaostajala ni niti delnica Zavarovalnice Triglav z rastjo z 12,4 na skoraj 15 evrov.

Prav iz največje slovenske zavarovalnice so včeraj sporočili prevzemno namero za ljubljanski Slovenijales, kjer so po nakupu za dobrih sedem milijonov evrov skoraj 22-odstotnega deleža od Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe zdaj že 83,55-odstotni lastniki Slovenijalesa. Zavarovalnica Triglav tokrat preostalim skoraj 1000 delničarjem Slovenijalesa ponuja za delnico v denarju 119,43 evr a (pred letom dni 112,6 evra), s čimer celotno družbo, ki jo bo Triglav po kasnejši iztisnitvi malih delničarjev najverjetneje priključil k svoji nepremičninski družbi, vrednoti na 32,7 milijona evrov. Vrednost delnice Slovenijalesa se je letos večino časa gibala med 30 in 40 evri, od poletja dalje pa se je njena vrednost pričela vzpenjati proti 80 evrov, pred včerajšnjo objavo prevzemne namere pa je bila vredna 70 evrov.

Medij: Demokracija Avtorji: Kocjan Vida Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Intervju Datum: 12. 07. 2012 Stran: 38

Jože Colarič je predsednik uprave in generalni direktor Krke, d. d., tovarne zdravil iz Novega mesta. Ravno te dni mineva 30 let, odkar seje zaposlil v Krki. Po končani gimnaziji v Novem mestu je leta 1 979 diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. V Krki se je zaposlil leta 1982, z delom pa je začel v finančnem sektorju, kjer je bil najprej vodja Oddelka za devizno-plačilni promet. Leta 1989 je prevzel vodenje Službe Izvoza v sektorju eksport--import in čez dve leti postal namestnik direktorja sektorja. Njegova karierna pot seje nenehno vzpenjala, julija 2004 pa ga je nadzorni svet imenoval za predsednika uprave in generalnega direktorja. Zdajšnji šestletni mandat je začel 1. januarja 2010. Pogovarjala sva se dan po skupščini delničarjev, kjer so ti med drugim potrdili letno poročilo za leto 20 1 1 in sprejeli sklep o uporabi dobička za leto 20 1 1, seznanili pa so se tudi s prodajnimi rezultati družbe v prvem polletju 2012.

Prvo polletje leta 2012 je za nami. Kako ocenjujete poslovanje Krke glede na zastavljene cilje?

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 07. 07. 2012 Stran: 9

Za delnico Krke (še) ni zdravila

Prvi julijski teden je osrednji borzni indeks Ljubljanske borze (SBI TOP) končal z rahlim, polodstotnim plusom. Za delnico novomeške farmacevtske družbe Krka, katere vrednost je na sedemletnem dnu, pa je petčlanska uprava družbe pod vodstvom Jožeta Colariča, ki je lani za svoje delo prejela skupno za 2,14 milijona evrov bruto prejemkov, naredila odločno premalo. Družba sicer že dlje časa odkupuje lastne delnice, a jih ji zaradi nizke vrednosti Krkinih delnic ni uspelo prodati in plasirati na Varšavsko borzo, kakor je obljubila, da bo storila predvidoma do konca junija letos. Prav tako vodstvo družbe, ki je izredno malo zadolžena, že zelo dolgo obljublja kakšen (nov) prevzem. Zanimivo je tudi, da ne dobro plačana uprava in ne nadzorniki v zadnjih letih niso dokupili niti ene delnice Krke (nekateri med njimi delnic Krke sploh nimajo) in potem težko pričakujejo, da bodo drugi investitorji zaupali v to družbo.

V zadnjih letih je opaziti nonšalanten odnos uprave do malih delničarjev (četudi imajo domače fizične osebe v lasti 40,7 odstotka vseh delnic Krke). To je najbolje videti ob tem, da družba le z imeni vodstva Krke (in ne predstavniki društev malih delničarjev) zbira pooblastila (malih) delničarjev in potem med drugim glasuje tudi o svoji razrešnici. Dobičkonosnost poslovanja in višina dobička Krke sta v zadnjih letih (tudi zaradi krčenja stroškov zdravstvenih blagajn) pod hudim udarom. Družba poskuša to nadomeščati z večjimi prodanimi količinami, zlasti v zahodni in vzhodni Evropi, ter vedno več zaposlenimi (že več kot 9200), vendar vse to ne prinaša ustrezno višjega dobička.

Za pozive malih delničarjev, da naj se vse to in občuten padec vrednosti delnice Krke kompenzira vsaj z izplačilom mnogo višje dividende, pa je uprava družbe, ki se sicer o višini vsakoletne dividende s četrtinskima lastnikoma Krke (Kad in Sod) dogovori v začetku leta, gluha. Videti je, da imajo v Krki bolj kot s prodajo zdravil bolnikom težave z iskanjem "zdravila" za dvig povpraševanja po Krkinih delnicah in s tem njene vrednosti.