Krka

Medij: Žurnal24 Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 05. 07. 2013 Stran: 5

Skupščina. Krka, ki je letos za sest odstotkov povišala prihodke, bo izplačala 1,60 evra bruto dividende na delnico. Država je preglasovala male delničarje, ki so želeli višjo dividendo.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 05. 07. 2013 Stran: 7

Krka

Predsednik uprave Krke Jože Colarič je včeraj napovedal, da bo nova strategija družbe predvidevala tudi nekoliko večjo zadolženost, novomeški farmacevt pa bo za izplačilo dividend v prihodnje namenil večji delež dobička kot doslej.

Predsedniku uprave Krke Jožetu Colariču je na včerajšnji skupščini uspelo ubraniti napad Splitske banke in zagrebške Hypo banke, ki sta kot petodstotni lastnici zahtevali višje dividende ter umik sklada lastnih delnic. Zlasti po zaslugi države, ki je na skupščini obvladovala okoli 60 odstotkov glasov, hrvaškima bankama iz statuta Krke ni uspelo črtati niti omejitev, ki onemogočajo morebiten sovražni prevzem.

V statutu Krke tako ostajajo omejitve, po katerih mora vsak posameznik za pridobitev več kot 20 -odstotnega deleža pridobiti soglasje nadzornega sveta, za pridobitev več kot četrtinskega deleža pa tudi soglasje skupščine delničarjev. Čeprav je država na letošnjih skupščinah bodisi podprla številne zahteve za izplačilo višjih dividend bodisi je to zahtevala celo sama, je v Krki podprla osnovni predlog, torej da se izplačajo nižje dividende, kot so zahtevali nekateri manjši delničarji. Krka bo tako za izplačilo dividend letos namenila skupno 53 milijonov evrov oziroma 1,61 evra bruto za delnico, kar je skoraj 30 milijonov evrov manj, kot sta zahtevali hrvaški banki.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 05. 07. 2013 Stran: 6

Z novo strategijo v Krki v prihodnosti predvidevajo višje izplačilo dividend, za kar bi se ob sedanjih 26 milijonih evrov še dodatno zadolžili

Predsednik Krkine uprave Jože Colarič je bil zelo zadovoljen z razpletom včerajšnje skupščine delničarjev Krke, katere se je udeležilo 42,38 odstotka delnic z glasovalno pravico. Potrjeni so bili vsi skupščinski sklepi, ki sta jih predlagala uprava in nadzorni svet, vključno s tistim, da se med delničarje razdeli 1,61 evra bruto dividende na delnico ali skupno 53,14 milijonov evrov in da se 6,75 odstotka lastnih delnic družbe ne umakne. Oboje sta predlagala hrvaška lastnika Krke, Societe Generale Splitska banka in zagrebška podružnica Hypo Alpe-Adria-Bank.

Uprava: Zadovoljivi rezultati

Še najvišjo podporo, a z 31,46 odstotka še vedno ne zadostno, je dobil predlog sprememb statuta, po katerem bi se odpravila omejitev uveljavljanja glasovalnih pravic nad 20 oziroma 25 odstotkov lastništva Krke brez soglasja nadzornega sveta oziroma skupščine delničarjev. Prav tako je bil prvi mož Krke zadovoljen s preliminarnimi rezultati o prihodkih v letošnjem prvem polletju, ko je bilo na ravni skupine za 597,1 milijona evrov prihodkov ali za 5,6 odstotka več kot v lanskem prvem polletju. Najbolj, za 26 odstotkov, je porasla prodaja v regiji vzhodne Evrope, v Rusiji celo za 30 odstotkov. Je pa bila v letošnjem drugem četrtletju medletna rast prihodkov le še štiriodstotna.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 15. 06. 2013 Stran: 8

Včerajšnja visoka skoraj 12-odstotna rast tečaja delnice Mercatorja je pripomogla k temu, da je tudi osrednji borzni indeks Ljubljanske borze (SBI TOP) na tedenski ravni pridobil tri odstotke vrednosti. Ob Pivovarni Laško in Pivovarni Union naj bi tudi drugi člani prodajnega konzorcija večinskega deleža v Mercatorju na čelu z državno NLB podali soglasje k prodaji. Kupec, hrvaški Agrokor, naj bi za posamično delnico odštel 120 evrov, za celotno podjetje, ker bo moral objaviti še prevzemno ponudbo, bo moral plačati blizu 450 milijonov evrov. Delnica Mercatorja je tako včeraj presegla mejo 105 evrov, prometa z njo je bilo za pol milijona evrov.

Pester teden ima za sabo še delnica druge največje slovenske banke Nove KBM. Na torkovi skupščini so delničarji izvedeli, da bo dodatna dokapitalizacija iz naslova hibridnih obveznic C0C0, ki so se pred meseci v višini 100 milijonov evrov že pretvorile v kapital po 1,01 evra za posamezno delnico, tokrat iz naslova obresti na te obveznice potekala po vsega 1,3 centa na delnico. Evropska komisija, ki smatra takšne dokapitalizacije kot državno pomoč, je namreč določila, da bi smela biti povprečna cena konverzije pri vsega 0,36 evra. Na Ljubljanski borzi je delnica Nove KBM v tem tednu z 0,77 sprva padla na 0,51 evra, včerajšnji trgovalni dan pa končala pri 62 evrskih centih. Ker je bila izglasovana tudi nova 400 milijonov evrov vredna dokapitalizacija, katero naj bi izvedla slovenska država, naj bi se delež države v Novi KBM dvignil krepko čez 90 odstotkov. Toda zaradi vseh preteklih dogodkov in morebitne jeze 97 tisoč malih delničarjev banke ni pričakovati, da bi se zgodila njihova iztisnitev iz lastništva, ki je po zakonu sicer mogoča. Kaj pa bo storil morebitni novi strateški večinski lastnik banke, ki je napovedan ob skorajšnji prodaji Nove KBM, za zdaj ni mogoče napovedati, a je velika verjetnost, da bi se za iztisnitev vendarle odločil.

Medij: Delo Avtorji: Gole Nejc Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 13. 06. 2013 Stran: 4

Zakon o prevzemih Odbor za gospodarstvo podprl spremembe zakonodaje na tem področju - ATVP opozarja na pomanjkljivosti novele, gospodarstvo jo podpira

Ljubljana - Državni lastniki, ki jim je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) odvzela glasovalne pravice v nekaterih družbah, bodo očitno po novem na skupščinah teh družb lahko glasovali o dokapitalizacijah. Poleg tega prevzemnikom pet let ne bo treba dati prevzemne ponudbe, če bodo prevzemni prag presegli zaradi reševanja podjetja.

To določa novela zakona o prevzemih, ki jo je včeraj podpri odbor za gospodarstvo. ATVP je glasovalne pravice zaradi kršitev zakonodaje vzela državnim lastnikom v Aerodromu Ljubljana, Zavarovalnici Triglav, Telekomu Slovenije, Savi, Savi Re, Pivovarni Laško, Krki, Petrolu, NKBM in Abanki. Po določbah novele bo lahko ATVP državnim lastnikom povrnila glasovalne pravice o tistih skupščinskih sklepih, ki so nujno potrebni za zaščito javnega interesa, kar zajema tudi delovanje ekonomskega sistema torej, denimo, o dokapitalizacijah.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 06. 2013 Stran: 7

Skupščine

Delničarji letos očitno ne bodo ponovno pristali na nižje dividende kot leto prej. Samo 50 največjih analiziranih podjetij bo moralo letos izplačati med 240 in 300 milijoni evrov dividend, medtem ko so vse slovenske delniške družbe lani izplačale za zgolj 437 milijonov evrov dividend.

Upravam največjih slovenskih družb bo, kot kaže, letos uspelo zadržati dosti manjši delež ustvarjenih dobičkov kot v preteklih letih. Če so se lastniki delniških družb še lani »zadovoljili« z vsega 437 milijoni evrov dividend, so se letos njihovi apetiti precej povečali, kar se odraža tudi v povečanem številu zahtev za izplačilo višjih dividend.

Mali delničarji so v preteklosti že večkrat zahtevali višje dividende, vendar jih je v nemalo primerih preglasovala država, ki pa je letos očitno spremenila svoj pogled na dividendno politiko. Tako je Slovenska odškodninska družba (Sod) letos že predlagala oziroma dosegla izplačilo višjih dividend v Petrolu, Termah Olimia, Salusu in Aerodromu Ljubljana, prvič pa je moral na zahtevo države vmesne dividende izplačati tudi Telekom Slovenije. Višje dividende od prvotno predlaganih bodo morali letos izplačati v Cinkarni Celje, Tovarni olja Gea in Prvi Group, zahtevo za izplačilo višjih dividend pa je pričakovati tudi na skupščinah Krke, Zavarovalnice Triglav, Telekoma Slovenije, Žita, Letrike in nekaterih preostalih večjih podjetij.

Od 10.06. do 27.06.2013 poteka zbiranje pooblastil za 18. redno skupščino družbe Krka, d.d., ki bo potekala 04.07.2013 ob 13.00 uri, v Hotelu Šport na Otočcu ob Krki. 

Za tisk pooblastila kliknite tukaj. Odprla se vam bo datoteka v novem oknu, katero si lahko natisnete in jo nato izpolnete, ter pošljete na naš naslov (Društvo MDS, Dalmatinova ulica 10, 1000 Ljubljana).

Za več informacij v zvezi z 18. skupščino kliknite tukaj.

Za vse informacije smo vam dosegljivi na zgoraj navedenih kontaktih. Za več informacij o družbi Krka pa kliknite tukaj.

Medij: Večer Avtorji: Topla Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 08. 06. 2013 Stran: 8

BORZNI TEDEN

Ker so nekateri lastniki slovenskih borznih podjetij na čelu s slovensko državo v težki finančni situaciji, je letos veliko (nasprotnih) predlogov, s katerimi se skuša dvigovati izplačilo dividend. Pričelo se je na aprilski skupščini Petrola. Že v prvotnem predlogu same uprave in nadzornega sveta največje slovenske energetske družbe je bil predviden dvig bruto dividende z lanskih 8,25 na letošnjih 8,50 evra na posamezno delnico, a na sami skupščini je bil znesek dodatno povišan na 10 evrov ali na skupni bruto znesek 20,62 milijona evrov. Tudi v Salusu je bilo za letos sprva skupaj z vmesno dividendo predvideno izplačilo 25 evrov bruto na posamezno delnico, na sami skupščini pa je državni Sod uspel s predlogom 30 evrov bruto dividende ali v skupni višini 3,65 milijona evrov. Društvo malih delničarjev VZMD je ta teden uspelo z nasprotnim predlogom pri delitvi dividend Cinkarne Celje, kjer sprva izplačilo ni bilo predvideno, na koncu pa so delničarji potrdili izplačilo 6,50 evra bruto na posamezno delnico ali skupno 5,28 milijona evrov. Precej višjo dividendo (za prednostno delnico 0,74 in za navadno delnico 0,63 evra) od prvotno predlagane so izglasovali v četrtek tudi delničarji ljubljanskega Aerodroma in med lastnike razdelili ves bilančni dobiček v višini 2,6 milijona evrov.

Medij: Dolenjski list Avtorji: B. D. G. Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 06. 2013 Stran: 14

NOVO MESTO - Societe Generale - Splitska banka in Hypo-Alpe-Adria Bank, skupno lastnici 5,5 odst. Krkinih delnic, sta 23. maja vložili zahtevo, naj se dnevni red Krkine skupščine, ki je sklicana za 4. julij, dopolni z upravi nasprotnimi predlogi. Predlagata umik 2,4 milijona lastnih delnic oz. 6,7 odst. vseh izdanih, s čimer bi po poenostavljenem postopku zmanjšali osnovni kapital družbe, trenutni dobiček na delnico pa zvišali od 4,59 evra na 4,92 oz. za 7,23 odst., zaradi česar bi Krkina delnica postala bolj zanimiva. Delničarji, kot predlagata, naj bi upravo pooblastili za pridobivanje lastnih delnic tako, da skupni delež pridobljenih in že prejšnjih lastnih delnic ne bi presegel 10 odst osnovnega kapitala družbe. Predlagata še spremembo statuta družbe v točki, ki po njunem mnenju omejuje svobodno pridobivanje delnic družbe, saj mora pridobitev več kot 20 odst. osnovnega kapitala odobriti nadzorni svet, več kot 25 odst. pa skupščina.

Medij: Dnevnik Avtorji: Stanković Dragana,Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 17. 05. 2013 Stran: 8

Začetek letošnjega leta je bil vsekakor obetaven za Skupino Krka, ki ji je uspelo povečati tako prihodke kot tudi čisti dobiček.

Skupina Krka je v prvih treh mesecih letošnjega leta ustvarila 51,4 milijona evrov čistega dobička, kar je slabih šest odstotkov več kot v enakem obdobju lani in najboljši rezultat po zadnjem četrtletju leta 2009, ko so v novomeškem farmacevtu odpravili velik del rezervacij za tožbe. Po daljšem času stagnacije se je okrepil tudi dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA), medtem ko so se prihodki predvsem zaradi boljše prodaje v vzhodni Evropi in na Poljskem zvišali za osem odstotkov, na slabih 300 milijonov evrov.

»Že več kot pol leta imamo uveden poseben varčevalni program, kar se je odrazilo tudi pri rasti dobička iz poslovanja. To je naš odgovor na dejstvo, da se naše cene na tržiščih drastično znižujejo. Vsak, ki ima nekaj časa, pride na idejo, da bi z znižanjem cen zdravil znižal stroške v zdravstvu.« ie ob predstavitvi rezultatov kritično ocenil predsednik uprave Krke Jože Colarič. V prvem letošnjem četrtletju so v Krki znižali stroške poslovanja v vseh regijah z izjemo vzhodne Evrope, kjer pa je bila rast stroškov poslovanja kljub temu nižja od rasti prihodkov. Na letošnjo rast dobička je pomembno vplivalo zlasti znižanje stroškov poslovanja v jugovzhodni Evropi, kjer jim je posledično dobiček uspelo skoraj podvojiti. Na trgih EU se je čisti dobiček Skupine Krka sicer znižal za slabih deset odstotkov, vendar je ta regija kljub temu k skupnemu dobičku prispevala kar 28 milijonov evrov oziroma več kot polovico.