Krka

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 02. 06. 2014 Stran: 8

Holdingi

Lastniki primorske finančne skupine Interfin Naložbe na čelu z Leonom Klemšetom, Žarkom Ždraličem in Dušanom Jerebom bodo premoženje in posojila svojega zasebnega holdinga prenesli na Modro Linijo Holding, enega izmed zadnjih nezadolženih pidovskih holdingov.

Že v začetku julija bodo namreč delničarji Modre Linije Holdinga odločali o pripojitvi družbe Interfin Naložbe. »Z našimi načrti smo že seznanili banke upnice Interfina Naložb, ki se strinjajo. Prepričani smo, da bi bilo upravljanje naložb po združitvi obeh holdingov veliko lažje in učinkovitejše. Po naših izračunih bi se letni stroški poslovanja znižali za 200.000 do 250.000 evrov,« pojasnjuje Klemše, predsednik uprave Interfina.

Medij: Dnevnik Avtorji: Javornik Janez Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 21. 05. 2014 Stran: 24

Borzni komentar

V zadnjih nekaj tednih je dogajanje na borzi bolj ali manj v znamenju rezultatov prvega četrtletja. Določena podjetja so že objavila rezultate, določene to še čaka. Prav tako je to tudi čas, ko mnoga podjetja objavijo sklic skupščine in, kar je običajno za vlagatelje najpomembnejše - predlagajo višino dividende.

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V ospredju Datum: 05. 03. 2014 Stran: 4

Politika / Informacije javnega značaja

Med zavezanci za dostop do informacij javnega značaja bi se lahko po zdajšnjem predlogu novele zakona znašla tudi Krka in Petrol. Medtem se koalicijske stranke, ki bodo jutri glasovale o noveli, še vedno niso uskladile o tem, ali naj bodo podatki o slabih bančnih posojilih javni.

Medtem ko se koalicija pred jutrišnjim glasovanjem o pomembni noveli zakona o dostopu do informacij javnega značaja še vedno ni uskladila o tem, ali naj bodo podatki o slabih bančnih posojilih v celoti javni, v podjetjih pod večinskim državnim vplivom nestrpno čakajo na seznam novih zavezancev, ki bodo morali javnosti obvezno razkrivati občutljive informacije o svojih poslih in pogodbah.

Do zdaj je veljalo, da bodo na njem družbe, v katerih imajo država in občine neposredno in posredno več kot 50-odstotni lastniški delež. To pomeni, da bi se na ogledu javnosti znašli Zavarovalnica Triglav, Telekom Slovenije, Slovenske železnice, Pošta Slovenije, Dars, Luka Koper, vsa domača energetika, NLB, NKBM... Pri večini se sicer že vrsto let pojavljajo očitki o neupravičeni porabi denarja in napajanju raznih interesnih skupin. Ni izključeno, da se bosta na seznamu znašla tudi Krka in Petrol.

Tudi četrtinsko lastništvo je lahko dovolj

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 08. 01. 2014 Stran: 7

NLB, NKBM in Abanka so bile dokapitalizirane z davkoplačevalskim denarjem, zato državljani pričakujejo podatke, kako varčne so njihove uprave

Neslaven umik delnic NKBM iz prve (prestižne) kotacije na Ljubljanski borzi se je zgodil dva dni potem, ko je 18. decembra 2013 država banko dokapitalizirala z 870 milijoni evrov. Delničarji in lastniki njenih obveznic so bili razlaščeni z odločbo Banke Slovenije o izrednih ukrepih, država pa je vpisala in vplačala deset milijonov novih delnic in s tem postala edina lastnica banke. Nove delnice seveda ne kotirajo na borzi.

Tako se je končalo razpršeno lastništvo edine delniške družbe na Slovenskem, ki je imela od leta 2007 dalje okoli 100.000 malih delničarjev, nazadnje jih je bilo približno 97.000, ki so izgubili 151,35 milijona evrov prvotnega vložka ali še več (povprečno 1500 evrov na delničarja), saj so mnogi sodelovali še pri dokapitalizacijah banke v letih 2008 in 2011. Pa je bilo novembra 2007 med ljudmi celo tako veliko navdušenje nad delnicami NKBM, da so vanjo želeli vložiti 750 milijonov evrov. Država jim je takrat omogočila pridobitev "le" 24-odstotnega deleža banke in jim preostanek denarja vrnila. Ogorčeni nekdanji delničarji v okviru svojih združenj zdaj iščejo pravne poti, da bi iztožili odškodnino, razlaščeni imetniki obveznic pa so vložili zahteve za ustavno presojo spremembe Zakona o bančništvu.

Medij: Reporter Avtorji: Biščak Jože Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Zgodba tedna Datum: 06. 01. 2014 Stran: 23

Kaj se zgodi, če banki, ki vam je posodila denar, ne vračate kredita? Odgovor je jasen: banka unovči zavarovanje kredita, opravi izvršbo na vašem transakcijskem računu ali pa zarubi vaše nepremičnine. In prav je tako, saj je dolg treba vrniti. Pa velja to tudi v nasprotni smeri? Očitno ne. Vse, ki so NLB posodili denar z nakupom podrejenih obveznic, so vlada Alenke Bratušek in poslanci vladajoče koalicije razlastili ter jim celo v zakonu odrekli ustavno zajamčeno pravico do pritožbe.

Večina tistih, kije kupila podrejene obveznice NLB, se za denar lahko zdaj preprosto obriše pod nosom. Pravijo, da gre pri zakonu za rop državljanov, ki se ne razlikuje veliko od klasičnega (oboroženega) ropa banke. S to razliko, da je državna banka oropala državljane, roparji pa so bili s predlagano novelo zakona o bančništvu ministri s predsednico vlade na čelu in poslanci, ki so dvignili roko za zakon. Kaj takega bi bilo še v Severni Koreji težko izvesti. S tem ukrepom je Alenka Bratušek tudi pokazala, kako si predstavlja Slovenijo »gospodarsko uspešnejšo, bolj demokratično, strpno in solidarno«. Ruska izdaja revije Forbes ni zaman deželo na sončni strani Alp označila za najbolj socialistično državo v Evropi.

Šest kršitev ustave

»To je ukrep revolucionarnega prava,« je prepričan Tadej Kotnik, prodekan za znanstvenoraziskovalno dejavnost ljubljanske fakultete za elektrotehniko, ki je (bil) imetnik podrejenih obveznic slovenskih bank, po uveljavitvi novele zakona o bančništvu pa je ostal brez vsega. Zato se je tudi podpisal pod pobudo za oceno ustavnosti. Take pobude so na ustavnem sodišču štiri, svoji zahtevi pa sta dala državni svet in varuhinja človekovih pravic. Slednja zakonu očita šest kršitev ustave: da je Slovenija pravna in socialna država (2. člen), da ima vsakdo pravico do pravnega sredstva (22. in 23. člen), da so pred zakonom vsi enaki (14. člen), da je varstvo lastnine povezano s pravico do zasebne lastnine (33. in 67. člen), da je prepovedana povratna veljava pravnih aktov (155. člen) in daje kršeno načelo določnosti pravnih aktov (v povezavi z 2. in 120. členom).

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 04. 12. 2013 Stran: 8

V Perspektivi DZU, kjer je družbenik tudi šef novomeške Krke, ne odgovarjajo na vprašanja o izrečenem ukrepu ATVP

Iz Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) so včeraj sporočili, da so dan prej nadzornemu svetu Perspektive, družbe za upravljanje, izdali odredbo o dodatnem ukrepu, s katero so jim odredili, da v 15 dneh od dokončnosti omenjene odredbe nadzorniki Perspektive DZU razrešijo oba člana uprave (Vesno Južna in Mitjo Amona) ter v istem roku imenujejo dva nova člana. ATVP je Perspektivi DZU 7. maja letos izdal odredbo, s katero ji je med drugim odredil, da za obdobje od 24. maja 2012 dalje zaradi napačno izračunane čiste vrednosti sredstev podsklada Perspektiva Worldmix, kot posledice napačnega vrednotenja dela sredstev tega podsklada, ravna v skladu z določbami 7. člena sklepa o izračunu čiste vrednosti sredstev in vrednosti enote premoženja vzajemnega sklada, ki ureja odpravo posledic napačnih izračunov čiste vrednosti sredstev in vrednosti enote premoženja vzajemnega sklada, ki se uporablja tudi za podsklade.

Medij: Večer Avtorji: Klapš Srečko Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 24. 08. 2013 Stran: 6

Delničarji za vstop Panasonica, za kotacijo delnice na Varšavski borzi, za leto dni časa za dogovor o pretvorbi 9,7 milijona evrov dolgov v kapital in za novega revizorja

Skupščine delničarjev Gorenja se je včeraj v Velenju udeležilo 56,2 odstotka delničarjev z glasovalno pravico, med katerimi niso manjkali največji s Kapitalsko družbo na čelu. Potem ko je napovedanega in zaradi drugih obveznosti zadržanega predsednika skupščine Leonarda Peklarja zamenjal odvetnik Uroš Ilič, je predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac pojasnil tri predlagana povečanja osnovnega kapitala. "Vsaka dokapitalizacija s svežimi denarnimi vložki je v teh kriznih časih uspeh in dobrodošla osnova za razvoj Gorenja, stabilnost delovnih mest in utrjevanje kapitalske trdnosti," je dejal Bobinac. Zahvalil se je vsem, ki so sodelovali pri sklepanju dogovora s Panasonicom, in pred glasovanjem o prvi dokapitalizaciji z izključeno prednostno pravico obstoječih delničarjev nanizal sinergije s Panasonicom na področju razvoja, trženja, distribucije izdelkov in nabave. Delničarji so z 99,6 odstotka glasov dali zeleno luč japonskemu koncernu, ki bo po objavi prospekta za javno ponudbo delnic vplačal deset milijonov evrov, s čimer bo pridobil nekaj manj kot 13- odstotni delež Gorenja.

Trije krogi dokapitalizacije

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 17. 08. 2013 Stran: 8

BORZNI TEDEN

Zaradi četrtkovega prazničnega dne v skrajšanem borznem tednu je bilo na Ljubljanski borzi zaznati rahlo negativen trend. Na tedenski ravni je vodilni borzni indeks SBI TOP izgubil pol odstotka ter teden končal pri 639 indeksnih točkah. Pozitiven teden ima za sabo delnica Pivovarne Laško, katere tečaj je v tem tednu s 6,1 poskočil na 6,6 evra. Tudi delnica Pozavarovalnice Sava (Save Re), kije nedavno prevzela Zavarovalnico Maribor, je v tem tednu le priplezala do vrednosti devetih evrov za posamezno delnico, kar je najvišja vrednost te delnice v zadnjih dobrih treh letih. Za delnico Save Re kažejo vedno več interesa tuji investitorji, ki imajo v lasti že skoraj 28 odstotkov družbe. Croatia Osiguranje, ki je sama s strani hrvaške države v prodajnem postopku, ima v lasti že skoraj desetino delnic Save Re, za katero je bilo pred nekaj meseci v 55-milijonski dokapitalizaciji treba odšteti sedem evrov za posamezno delnico.

Po skoraj dveh letih je včeraj do vrednosti enajst evrov uspelo priti tudi delnici Luke Koper, kjer naj bi do konca avgusta izbrali novega predsednika uprave. Bo to (p)ostal začasni predsednik uprave Bojan Brank ali bo to Gašpar Gašpar Mišic, ki je v kabinetu premierke Alenke Bratušek državni sekretar za koordinacijo velikih infrastrukturnih projektov in pomoč pri sanaciji gospodarskih družb v težavah. Morda pa bo to trenutni prvi mož (sosednje) Intereurope, Ernest Gortan. V vsakem primeru bo tudi od izbire prihodnjega prvega moža koprske Luke odvisno, v kakšne vode bo zaplulo naše največje pristanišče, ki je letos po nekaj letih spet delilo (sicer dokaj skromne) dividende. So pa dokaj nemirne vode tudi pri Novi KBM, za katero se analitiki sprašujejo, ali bo za letos predvidenih 400 milijonov evrov dokapitalizacije sploh dovolj in ali bo ta potekala po ceni vsega okrog deset evrskih centov za posamezno delnico ter kaj bo to v prihodnje pomenilo za male delničarje, ki kmalu (čeprav jih je 97 tisoč) ob državi ne bodo imeli več omembe vrednega lastništva. V iztekajočem se tednu je vrednost delnice Nove KBM nazadovala za desetino, na 40 evrskih centov.

Medij: Delo Avtorji: Zdenka Lindič - Dragaš Teme: Mali delničarji Rubrika: Gospodarstvo  Datum: 05. 07. 2013 Stran: 3

Nasprotni predlog je bil 2,5 evra na delnico, vendar ni uspel - Krka dobro posluje tudi letos; v Rusiji je povečala prodajo za 30 odstotkov

Otočec - Lastniki novomeške Krke so na včerajšnji skupščini, na katero so prišli predstavniki 42,38 odstotkov kapitala družbe, z veliko večino potrdili predlog uprave in NS o dividendi v bruto višini 1,61 evra. Delničarjem, ki bodo 9. julija vpisani v delniški knjigi, jih bodo izplačali 2. septembra. Krka bo za dividende namenila 53,14 milijona evrov od 177,93 milijona evrov lanskega bilančnega dobička, po 62,39 milijona evrov pa za rezerve in za prenos v naslednje leto.

Hrvaški banki Societe Generale - Splitska banka in Hypo Alpe-Adria-Bank, ki imata skupaj 5,5 odstotka Krkinih delnic, sta imeli nasprotni predlog o 2,5 evra bruto dividende na delnico. Po njem bi namesto običajne tretjine šlo za dividende skoraj 46,5 odstotka dobička.

V pripravi strategija za obdobje 2014 do 2018

Za višjo dividendo se je, sicer brez konkretnega predloga, zavzel tudi predstavnik malih delničarjev Rajko Stankovič, ki je zastopal 8,27 odstotka kapitala, češ da je dividendna donosnost Krkine delnice le 3,2 odstotka, vezanih bančnih depozitov pa 3,9 odstotka. Na koncu se je zadovoljil z napovedjo predsednika uprave Jožeta Colariča, da bo v novi strategiji družbe za obdobje 2014 do 2018, ki jo bo uprava predstavila nadzornemu svetu novembra letos, predvideno nekaj višje izplačilo dividend od zdajšnje tretjine dobička.

Delničarji so na skupščini zavrnili tudi umik lastnih delnic, ki sta ga prav tako predlagali hrvaški banki skupaj s predlogom o novem pooblastilu upravi za njihovo pridobivanje v prihodnjih treh letih do zdaj določene višine deset odstotkov osnovnega kapitala. Colarič jih je prepričal, da s tem ne bi nič pridobili, izgubljali pa bi čas. Lastne delnice, ki jih imajo zdaj 6,83 odstotka, potrebujejo za morebitne prevzeme in strateške povezave ter za izvedbo kotacij na borzah v tujini.

Zavrnjena je bila tudi predlagana sprememba statuta, po kateri ne bi bilo več treba pridobiti dovoljenja NS za lastništvo nad 20 odstotki osnovnega kapitala in dovoljenja skupščine za lastništvo nad 25 odstotki. Predlagatelji in Stankovič so prepričani, da je Krka tako trdna in odprta družba, da take omejitve ne potrebuje, a so se lastniki večinsko odločili za »varovalko« še naprej.

Poslovanje v prvem polletju dobro