Krka

Medij: Dolenjski list Avtorji: STA,M.M. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 04. 06. 2015 Stran: 3

NOVO MESTO - Društvo Mali delničarji Slovenije predlaga, da družba Krka za izplačilo dividend za lani nameni 109 milijonov evrov oz. 3,35 evra bruto na delnico, in ne 71,6 milijona oz. 2,20 evra bruto na delnico, kot sta predlagala uprava in nadzorni svet. Kot kaže nasprotni predlog, mali delničarji za skupščino, ki bo 18. junija, predlagajo, da bi se za druge rezerve iz dobička namenilo 36,2 milijona evrov, v naslednje leto pa preneslo prav tako 36,2 milijona evrov. Vodstvo je za prenos v rezerve in v naslednje leto sicer predlagalo po 54,9 milijona evrov. Mali delničarji svoj predlog utemeljujejo z vrsto nedavno sproščenih rezervacij za tožbe, saj menijo, da izplačilo ne bi v ničemer ogrozilo poslovanja družbe niti začrtane strategije. Uprava se z nasprotnim predlogom ne strinja.

Medij: Finance Avtorji: Lipnik Karel,Mihajlović Novica,Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 26. 05. 2015 Stran: 2

Najdražji nadzorniki v slovenskih podjetjih niso nujno najboljši, so pa gotovo od daleč

Ob valu skupščin večjih slovenskih družb, ki se vrstijo od aprila do prve polovice julija, smo pogledali, katera družba ima najdražji nadzorni svet. Izstopa Luka Koper, kjer se Rado Antolovič na seje vozi iz Dubaja. Razmeroma drago paje tudi delo bančnih nadzornih svetov.

Takoj moramo opozoriti, da nadzorne svete imenujejo lastniki, zato je tudi strošek nadzornikov, ki ga sicer plača podjetje, stvar volje delničarjev. Delničarji tudi potrdijo plačila, ki pripadajo članom nadzornih svetov. Vsekakor je tudi dobro, da so v nadzornih svetih podjetij v Sloveniji strokovnjaki s tujim znanjem, ki lahko pripomorejo kboljšemu korporativnemu upravljanju in učinkovitosti poslovanja podjetja. Todav posameznih primerih, še posebej večinsko državnih podjetij, se lahko pojavi vprašanje, ali so dodatni stroški upravičeni glede na vlogo in aktivnost v nadzornem svetu.

Davki »enačijo« nadomestila nadzornikov

Medij: Večer Avtorji: Zupanič Jelka,D.T. Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 15. 05. 2015 Stran: 2

Zavarovalnica Triglav strateška, a bo postala le pomembna državna naložba, ko si bo država spet pridobila zamrznjene glasovalne pravice, pozneje bo 25 odstotkov in eno delnico v Triglavu upravljal demografskih sklad

Zavarovalnica Triglav bo strateška naložba države, je po včerajšnji vladni odločitvi sporočil finančni minister Dušan Mramor. Ena izmed 24 strateških naložb, torej. A strateška bo ostala le dotlej, dokler državnima lastnikoma, ZPIZ-u in SDH-ju, ne vrnejo zamrznjenih glasovalnih pravic. Pozneje bo Zavarovalnica Triglav le še pomembna državna naložba.

Strateški do odmrznitve glasovalnih pravic

Mramor je pojasnil, da so se tako odločili zato, ker je Agencija za trg vrednostnih papirjev državi v Zavarovalnici Triglav glasovalne pravice zamrznila, ko bo sprejet novi zakon o prevzemih, pa bi ta državnim lastnikom v Zavarovalnici Triglav omogočil, da bi jih znova pridobili. Kdaj naj bi se to zgodilo oziroma do kdaj bo Zavarovalnica Triglav strateška naložba, ni povedal, rekel je le, da je priprava zakona o prevzemih v zaključni fazi.

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Modic Tomaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 24. 04. 2015 Stran: 8

Napovedi o (raz)prodaji gospodarstva, ki naj bi jo prinesla strategija upravljanja državnih naložb, se niso uresničile. Ključne družbe bodo namreč še naprej ostale v državnih rokah, vlada Mira Cerarja pa očitno vse stavi na preporod energetike.

Strahovi, da bo prišlo do (raz)prodaje slovenskega gospodarstva, so se očitno izkazali za neupravičene. Če se je še pred nekaj tedni zdelo, da se bo država umaknila iz vsaj nekaterih pomembnih družb in jih prepustila strateškim vlagateljem, bodo ti načrti očitno splavali po vodi.

Iz predloga Idasifikacije naložb, ki so ga pred politično razpravo o tem, katere družbe prodati in katere zadržati, pripravili na ministrstvu za finance, namreč izhaja, da bi lahko poleg že začetih prodajnih postopkov s seznama 15 podjetij za privatizacijo prodali kvečjemu nekaj drugih družb. Če bo vlada Mira Cerarja ugodila predlogu ministrstva, bi ključne družbe še naprej ostale v državnih rokah. Seveda če se bo s tem strinjal tudi državni zbor.

Medij: Finance Avtorji: Lipnik Karel,Bertoncelj Matej Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 20. 03. 2015 Stran: 10

STRATEGIJA UPRAVLJANJA NALOŽB DRŽAVE

Koliko je za upravljavce državnega portfelja vredna družba, ki ni vredna nič?

Če ste bili v zadnjih dveh letih solastnik podjetja, ki se ga je država znebila iz svojega portfelja, obstaja več kot 50-odstotna verjetnost, da ste svoj delež izgubili zaradi izbrisa ali stečaja.

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 06. 01. 2015 Stran: 17

NFD Holding je pok borznega balona na Ljubljanski borzi pričakal praktično brez dolgov in na vrhuncu svoje moči. Dobrih sedem let kasneje je zaradi napačnih odločitev nekdanjega vodstva družba bankrotirala.

Okrožno sodišče v Ljubljani je včeraj zapečatilo usodo NFD Holdinga. Ker se temu z upniki ni uspelo pravočasno dogovoriti o pogojih finančnega prestrukturiranja, je sodišče ustavilo postopek prisilne poravnave in začelo stečaj. Po neuradnih informacijah se s sanacijo ni strinjala Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je nasprotovala podaljšanju ročnosti posojil in pretvorbi dela terjatev v kapital.

NFD Holding je v stečaju za seboj pustil za okoli 65 milijonov evrov neporavnanih dolgov. Od tega nekaj več kot 30 milijonov evrov dolguje Savi in Gorenjski banki, s katerima je še pred nekaj leti sestavljal tako imenovano gorenjsko gospodarsko navezo. Z okoli 33 milijoni evrov terjatev je največja upnica bankrotiranega holdinga DUTB, na katero so posojila NFD Holdingu prenesle Nova KBM, Abanka Vipa in Probanka, v kratkem pa bo to storila tudi podržavljena Banka Celje.

Ostali so le hoteli

V stečajni masi je NFD Holdingu ostala le ena pomembnejša naložba, to je 66-odstotni delež Hotelov Bernardin. Ti so se že pred meseci z bankami dogovorili o podaljšanju ročnosti posojil do leta 2018, z nedavno prodajo hotelskega kompleksa Metropol pa se je neto finančni dolg portoroškega hotelirja zmanjšal za več kot polovico, na le še dobrih 20 milijonov evrov.

Medij: Manager Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 11. 12. 2014 Stran: 54

Leto 2015 bo brez dvoma v znamenju prodaje državnih deležev v podjetjih, saj prodaja 15 podjetij s prvega vladnega seznama za privatizacijo še ni končana, nekatere izjave premierja Mira Cerarja pa so že sprožile špekulacije, da se bo ta seznam še razširil. Na njem naj bi se po pričakovanjih znašli med drugim Pivovarna Laško, Pozavarovalnica Sava, Zavarovalnica Triglav, Gorenje, Petrol. nekateri ugibajo, ali bo na seznamu tudi slovenski paradni konj, farmacevtska družba Krka, v kateri imata Slovenski državni holding (SDH) in državna Kapitalska družba skoraj 27-odstotni delež.

Podjetja z državnega seznama

S prvega seznama 15 podjetij za privatizacijo so že prodani Aerodrom Ljubljana, izdelovalec laserskih naprav Fotonain kemijsko podjetje Helios. Največji je bil iztržek za Aerodrom, ki so ga država in državni skladi prodajali v konzorciju s še nekaj delničarji. Za 75,5-odstotni delež je nemško letališko podjetje Fraport plačalo 234 milijonov evrov. V kratkem bo odkupilo še preostali delež od manjših delničarjev, napovedalo pa je tudi naložbo v širitev Aerodroma. Helios so kupili Avstrijci, Fotono pa Američani. Postopki za prodajo so se že začeli pri kemijskih podjetjih Aero in Cinkarna Celje, proizvajalcu športne opreme Elan, Novi Kreditni banki Maribor (NKBM), Telekomu Slovenije, živilskem podjetju Žito in letalskem prevozniku Adrii Airways. Na začetek postopka pa še čakajo Terme Olimia. Gospodarsko razstavišče, proizvajalka papirnih izdelkov Paloma in izdelovalec orodij Unior ter Adria Airways Tehnika.

Medij: Delo Avtorji: Kos Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ozadja Datum: 20. 10. 2014 Stran: 9

Tretja faza privatizacije Ker so se tajkunske koncentracije lastništva in razvoj podjetij financirali predvsem s posojili, je slovensko gospodarstvo na kolenih. V naše družbe z velikimi koraki že vstopajo tujci. Hrvati jih kupujejo strateško, s podporo svojih politikov.

Certifikatni privatizaciji in prehodu z družbene na zasebno lastnino pred dobrimi dvajsetimi leti je sledila druga faza privatizacije, proces prerazporejanja in koncentracije lastništva, ki so ga zaznamovale številne tajkunske zgodbe. Prerazporejanje lastništva je spremljala kopica nepravilnosti, tudi zaradi pomanjkljivih predpisov in odsotnosti ustreznega nadzora, poudarjajo pri Društvu malih delničarjev Slovenije. Z razdelitvijo certifikatov smo Slovenci postali lastniki približno 40 odstotkov podjetij, nato pa je dobršen del prebivalstva svoje delnice prodal. Kupci so bili pogosto vodilni v družbi, ki so odkup izvedli predvsem s posojili; s temi se je večinoma financiral tudi razvoj podjetij, ki so zdaj prezadolžena.

Po zadolženosti v vrhu

Medij: Dnevnik Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 03. 09. 2014 Stran: 10

Borzni komentar

Prejšnji teden seje končalo obdobje objav polletnih rezultatov slovenskih borznih družb, ki pa v povprečju niso upravičili visokih pričakovanj delničarjev oziroma investitorjev. Dobički podjetij prve borzne kotacije so bili v prvem polletju okoli šestino večji kot lani, prihodki pa so upadli za pol odstotka. Bolj zgovoren pa je podatek, da je od deveterice družb prve borzne kotacije le štirim uspelo povečati prodajo. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP se v primerjavi s prejšnjim petkom bistveno ni spremenil, saj je izgubil le 0,07 odstotka in teden končalpri 819 točkah.

Med štirimi »zvezdami« je največja rast poslovanja uspela Luki Koper, kije prihodke na medletni ravni povečala za desetino, čisti dobiček pa kar za 90 odstotkov. Več prihodkov odprodaje kot lani so imeli še Gorenje, Krka in Sava Re.

Medij: Delo Avtorji: Lindič - Dragaš Zdenka Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 04. 07. 2014 Stran: 9

Skupščina Delničarjem dve petini lanskega dobička - Poslovanje še naprej dobro

Otočec - Delničarjem, ki bodo 8. julija vpisani v delniški knjigi, bo Krka po sklepu včerajšnje i skupščine izplačala dividende 1. septembra. Zneski bodo 30 odstotkov višji kot lani, saj so bruto dividendo za delnico zvišali z 1,61 na 2,10 evra.

Višjo dividendo so že nekaj let zahtevali predvsem mali delničarji, lani pa tudi dve hrvaški banki. Lastniki so na skupščini vedno potrdili predlog uprave in NS, po katerem je Krka namenjala za dividende največ tretjino dobička iz preteklega leta. Kljub temu so v Krki v novi petletni razvojni strategiji predvideli povečanje tega deleža do polovice dobička. Od lanskega bilančnega dobička v višini 179,352 milijona evrov bo šlo letos za izplačilo dividend 68,866 milijona evrov, po 55,243 milijona evrov pa za rezerve in za prenos v naslednje leto.

Delničarji so na skupščini sprejeli sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala z umikom lastnih delnic. Uprava je predlagala umik 2.632.672 delnic ali 7,43 odstotka vseh izdanih delnic Krke, ki so v lasti družbe, s tem pa zmanjšanje osnovnega kapitala družbe z dobrih 59 milijonov evrov na 54,73 milijona. Predsednik uprave in generalni direktor Krke Jože Colarič je povedal, daje namen zmanjšanja osnovnega kapitala povečanje vrednosti za delničarje in donosnosti lastniškega kapitala družbe. Hkrati so delničarji upravi dali novo pooblastilo za pridobivanje lastnih delnic. Dobila ga je za tri leta, skupni delež vseh lastnih delnic pa ne sme preseči 10 odstotkov osnovnega kapitala družbe (3.278.344 delnic). Tako pridobljene delnice bo Krka lahko zamenja za lastništvo v drugih družbah v okviru izvajanja strategije prevzemov ali jih odprodala strateškemu partnerju.