KD Group

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 30. 03. 2011 Stran: 23

Ljubljana - Nadzorni svet Gen Energije, lastnice slovenske polovice jedrske elektrarne Krško (JEK), je na zadnji seji upravi družbe izdal soglasje za nakup lastniških deležev od manjšinskih družbenikov Savskih elektrarn.

Te bodo tako v kratkem prešle v izključno last Gen Energije. »Že dve leti smo si prizadevali postati edini lastnik Savskih elektrarn. S tem jih bomo dolgoročno usposobili za sodelovanje pri investicijah v Sloveniji,« je včeraj za Dnevnik povedal direktor Gen Energije Martin Novšak (na fotografiji). Pri tem sicer ostaja odprto vprašanje, zakaj Savske elektrarne investicij v načrtovane projekte, na primer v verigo HE na spodnji Savi, ne morejo izvajati že zdaj, ko ima Gen Energija v lasti več kot 85 odstotkov družbe. »Gre tudi za povečanje investicijskega potenciala Skupine Gen Energija zaradi davčne optimizacije,« je še opozoril Novšak.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 26. 03. 2011 Stran: 10

Poslovanje slovenske naftne družbe

To je za dobrih 11 milijonov evrov manj od prvotnih ocen - Terjatve Petrola do kupcev so se lani še povečale -Lani je bilo za 94 milijonov evrov zapadlih terjatev - Sporni prevzem terjatev zasebne odvetniške pisarne do SCT označen za nenaklepno napako

Ljubljana - Čiščenje bilanc in slabitve naložb so oklestili tudi prvotne ocene o višini lanskega dobička skupine Petrol. Ta je leto 2010 končala s 35,5 milijona evrov čistega dobička, kar je dobrih 11 milijonov evrov manj od prvotnih ocen, po katerih bi družba leto končala s približno 47 milijonov evrov čistega dobička, lahko razberemo iz letnega poročila, ki gaje skupina včeraj objavila na spletni strani Ljubljanske borze.

Po četrtkovi seji NS v javnosti še vedno odmeva odločitev nadzornikov, da Petrol za zdaj ne bo sprožil odškodninske tožbe proti nekdanjemu prvemu možu Aleksandru Svetelšku zaradi domnevno spornega pobota terjatev med Petrolom, SCT in zasebno odvetniško družbo Dušana Korošca. Nasprotno, sporni prevzem terjatev zasebne odvetniške pisarne do SCT Ivana Zidarja so nadzorniki označili za nenaklepno napako, pri kateri uprava ni kršila nobenih pooblastil ali zakona, kar je presenetilo delničarje Petrola.

Omajano zaupanje delničarjev?

Medij: Večer Avtorji: Stojan Jure Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 25. 03. 2011 Stran: 9

Država je dosegla svoje - da, v Telekomu Slovenije bo izredna revizija in ne, družba ne bo odkupovala lastnih deležev

Delovanje dveh uprav v zadnjih petih letih. Vsi nakupi in prodaje delnic in poslovnih deležev. Vse na novo ustanovljene hčerinske firme. Vsi opcijski posli. Vsi nepremičninski in investicijski posli, ki presegajo milijon evrov. Pa vsi krediti, ki so jih podeljevali. Vse to mora pod drobnogled revizorjev iz hiše Deloitte, so včeraj na skupščini sklenili delničarji Telekoma. In pri tem so bili zelo soglasni. Sklep je dobil 99,74-odstotno podporo (na skupščino so sicer prišli predstavniki lastnikov 82 odstotkov delnic). Odločilni pa so bili državni glasovi. Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) je predstavljala državno polovico Telekoma, glasovala pa je tudi v imenu Slovenske odškodninske družbe (Sod). Slednja ima skupaj s Kapitalsko družbo (Kad) petino delnic. Prav Sod in Kad pa sta revizijo sploh predlagala.

Kaj želijo lastniki izvedeti? Ali so bili posli Telekoma pod nekdanjim predsednikom uprave Bojanom Dremljem in zdajšnjim Mco Kranjčevičem ekonomsko upravičeni, transparentni in zavarovani. Pa tudi to, kako vplivajo na Telekom z vidika izpostavljenosti tveganjem. Bo pa ta široka revizija že druga po vrsti, saj je nadzorni svet družbe že lani prejel izsledke "forenzičnega" pregleda nakupov firm v Makedoniji in slovenskega prevzema spletne družbe Najdi.si. Revizorji so ugotovili kopico nepravilnosti, nova uprava pa je že sprožila prve pravne korake. Kranjčevič je včeraj delničarjem celo povedal, da je Telekom v zvezi z enim od omenjenih prevzemov že vložil odškodninsko tožbo. Proti komu in za kolikšno vsoto, pa bo razkril šele, ko bo tožba uspešno vročena toženim. Prvi mož Telekoma sicer pričakuje, da bo tokratna revizija tokrat zahtevala vsaj pol leta dela.

Ne bo odkupov lastnih delnic

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 25. 03. 2011 Stran: 23

Ljubljana - Predsednica uprave Agencije za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN) Dagmar Komar se je na včerajšnji skupščini postavila na stran uprave Telekoma Slovenije in tako preprečila izglasovanje pooblastila za nakup lastnih delnic. S tem se je Komarjeva jasno postavila tako proti željam večje skupine malih delničarjev Telekoma Slovenije kot tudi proti ekonomskim interesom Slovenske odškodninske družbe (Sod), Kapitalske družbe (Kad), ki bo morala letos v pokojninsko blagajno nameniti 50 milijonov evrov, in celotne Republike Slovenije, ki na takšen način dopušča nedonosno poslovanje svojih strateških naložb.

Že na prvi pomembnejši letošnji skupščini so se tako uresničile napovedi, da AUKN ne bo delovala v ekonomskem interesu paradržavnih skladov, ki bi morala zaradi svojih zakonskih obveznosti od strateških naložb države zahtevati izboljšanje donosnosti. »Po oceni agencije mora biti sklad lastnih delnic oblikovan premišljeno in podprt z dolgoročno strategijo. V tem trenutku ne vidimo ekonomskih razlogovza oblikovanje sklada lastnih delnic« je na skupščini povedala Komarjeva, ki meni, da bi nakup lastnih delnic poslabšal celo bonitetno oceno Telekoma.

Medij: Finance Avtorji: Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 10. 03. 2011 Stran: 5

Agrokorjeva ponudba za Mercator naj bi bila razmeroma visoka, odpiranje in pregled ponudb danes

Pred popoldansko sejo nadzornega sveta Pivovarne Laško bodo na NLB odprli prispele ponudbe za prodajo slabe četrtine Mercatorja, nadzorniki Laškega pa bi se lahko že odločili kako naprej. Politika ga ne želi prodati; s kakšnim izgovorom bo zminirala prodajo?

Ponudbo za nakup (prvega) deleža Mercatorja je zagotovo poslal hrvaški koncem Agrokor, prodajalci so pričakovali tudi ponudbo sklada Mid Europa, ki seje še pred razpisom Pivovarne Laško pogovarjal o nakupu 10,75-odstotnega deleža Mercatorja, ki je v lasti NLB. »Če ponudbe sklada Mid Europa ne bi bilo, bi bili zelo razočarani. Ne nazadnje je bil celoten postopek namenjen temu skladu,« je včeraj odkrito priznal eden od domačih bančnikov, ki pa ne želi biti imenovan. Spomnimo, že dlje časa se govori, da so vstopu sklada Mid Europa naklonjenivvodstvuMercatorja invpolitiki, a vsaj v Mercatorju so to vztrajno zanikali.

Se mu res ne bodo mogli upreti?

Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez,Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 09. 03. 2011 Stran: 3

OKOPI - Ali lahko v Sloveniji naredimo sploh še bolj sovražno okolje za hrvaškega trgovca? Da, lahko. Poglejte, kako.

Strategija obrambe Mercatorja je razdeljena na vsaj tri dele, smo izvedeli neuradno. Bistvo pa je, da se Agrokorju onemogočijo upravljavske pravice, tudi če prinese in vloži denar.

Danes se izteče rok za oddajo ponudb za 23,3 odstotka deleža Mercatorj a, ki ga prodajajo družbe iz skupine Pivovarne Laško. Do včeraj popoldne prodajalec ni dobil še nobene ponudbe, te pa morajo v Laško priti danes do poldneva. Viri blizu Laškega sicer dodajajo še, da končne odločitve o prodaji deleža v Mercatorju še niso sprejeli. Banke upnice, ki jim skupina Laško dolguje 450 milijonov evrov, pa Laškemu tudi še niso prižgale zelene luči za reprogram posojil, s čimer Mercatorja ne bi bilo treba prodati.

Agrokor menda ne bi ubijal biznisa

Ivica Todorič, alfa in ornega Agrokorja, po naših informacijah verjame, da se »iz Mercatorja da nekaj narediti«, vendar je treba pri prestrukturiranju uporabiti trše, in ne le kozmetične prijeme. Včeraj so v Agrokorju o ponudbi molčali kot grob, sliši pa se, da bodo ponudbo oddali. Nekaj presenečenj je lahko le pri ceni: ta morda ne bo tako visoka, kot se j e napovedovalo do zdaj . To pomeni, da bo mordanižjaod 195 evrov za delnico. Najvišja cena, ki jo lahko ponudi Agrokor - glede na razpoložljive finančne vire - je 230 evrov.

Agrokor ima omejena sredstva za prevzem Mercatorja, saj bo morebitni nakup izvedel z dolžniškim kapitalom. Iz krogov bank upnic se sliši, da bodo ponudbo zlahka zavrnili, če cena ne bo (dovolj) visoka. Prenizka cena bi bila tudi piarovski izgovor za vnovičen propad prodaje in ohranjanje nacionalnega interesa.

Minsko polje

Medij: Dnevnik Avtorji: Vukovič Vesna, Rankov Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 20. 01. 2011 Stran: 17

Ljubljana - S finančno krizo so se zaostrili tudi odnosi med ključnimi lastniki KD Group - na eni strani Matjažem Gantarjem in na drugi Sergejem Racmanom ter Aleksandrom Sekavčnikom, medtem ko naj bi Tomaž Budna ob teh sporih večinoma stal ob strani. Zlasti zaradi zmanjšanja zadolženosti in slabše donosnosti nekaterih naložb bo KD Group v letošnjem letu prisiljen v prodajo naložb, vendar o tem doslej med lastniki ni bilo soglasja. Kot druga možnost se omenja vstop novega lastnika prek dokapitalizacije krovne družbe KD Group ali posameznih dejavnosti. Toda tudi predpogoj za lastniške spremembe bo zmanjšanje vpliva enega od lastniških blokov.

Da med večjimi lastniki KD Group obstajajo nesoglasja, je jasno že dolgo. Večinoma niso imeli enotnega pogleda na strategijo družbe, v zadnjih letih paje do razhajanj prihajalo celo pri odločitvah o prodaji naložb, v katero jih sili finančni položaj družbe. Odnose med njimi po trditvah naših virov vse bolj krhajo tudi obveznosti, kijih imajo posamezni lastniki do same družbe za financiranje lastnih naložb. Pri tem se omenja zlasti velika finančna izpostavljenost Sergeja Racmana, ki si je pri družbah KD sposojal denar za financiranje svojih drugih naložb. Toda, ker sočasno Racman prek upravnega odbora soupravlja KD Group in se pri tem naslanja na Sekavčnika, ne morejo razrešiti vprašanja njegovih obveznosti do družbe. Za kolikšno vsoto gre, uradno ni znano, omenja pa se več kot deset milijonov evrov. Takšen položaj po naših informacijah vedno bolj moti ostale lastnike.

Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez,Pikon Rok Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 19. 01. 2011 Stran: 7

Če s prodajo delnic podjetij v težavah pokrijete stroške transakcije, jih prodajte

Zvon Ena in Zvon Dva sta se zlomila pod težo dolgov, ujetih je ostalo več kot 30 tisoč evrov. Kako ravnati, če ste delničarji Zvona ali drugih finančnih holdingov, ki so v težavah? Skupaj z analitiki smo pripravili priporočila za delnice podjetij v težavah. Ker pa nas pogosto sprašujejo, kaj z delnico Luke, smo poiskali odgovor tudi na to.

NFD HOLDING

Število delničarjev: 56.318

Priporočilo: PRODAJ

Družbo NFD Holding lastniško obvladujejo Sava, Maksima Invest in Finetol, letos napovedujejo dokapitalizacijo s stvarnimi vložki. Lastništvo družbe je zaprto, zato je nesmiselno vztrajati med lastniki. Za delnico je mogoče iztržiti 1,1 evra, nekonsolidirana knjigovodska vrednost je ob polletju 2010 znašala 2,24 evra. V zadnjih mesecihje izgubila dve tretjini vrednosti, zato je po mnenju analitikov smiselno te delnice čim prej prodati, da se ne bi ponovil scenarij iz Zvonov. »Delnico bi prodal in s tem denarjem kupil katerega izmed slovenskih "blue chipov 5 ,« pravi analitik Žiga Hieng.

ZVON ENA HOLDING

Število delničarjev: 29.621

Priporočilo: PRODAJ

Medij: Manager+ Avtorji: Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 06. 10. 2010 Stran: 18

Kaj počno tisti, ki smo jih nekdaj uvrščali med elito slovenske gospodarsko-politične scene? Med drugim vozijo tovornjak ali pripravljajo sendviče

Kaj se dogaja s tistimi, ki smo jih nekdaj šteli za elito slovenske gospodarsko-politične scene? Drži reklo: Enkrat pri koritu, vedno pri koritu? Za nekatere zagotovo, spet drugi so se morali znajti po svoje. Nauk zgodb: nič ni narobe, če nisi več pomemben. Pomembneje je, da (končno?) pošteno delaš.

V managerski ceh je javnost zadnja leta skokovito izgubljala vero. Številne ovadbe, ki čakajo na razplet na sodiščih, izigravanje zakonov, stečaji družb, katerih managerji se niso znašli v krizi in konkurenci ...

Kaj po zamenjavah, odstopih in odstopljenjih delajo naši v zadnjih letih najrazvpitejši direktorji? Se znajo napajati le iz državnih jasli ali je v njih kaj podjetniške žilice in lahko preživij o brez starih zvez? Je (neprostovoljna) menjava službe priložnost, kot je nedavno dejal prvi mož propadle borzne družbe Poteza Branko Drobnak - zdaj se bo menda začel učiti kitare in fotografiranja -, da se človek loti hobijev, ki jih je leta prej zanemarjal? Poklicali smo najbolj razvpita imena.

Marjan Kramar je naredil izpit za tovornjak

Kaj lahko pbčne nekoč najmočnejši slovenski bančnik, ko se ga odreče politika? Za Marjana Kramarja, dolgoletnega prvega moža NLB, so njegovi nekdanji sopotniki brez dlake na jeziku povedali, da je praktično nezaposljiv. Vsaj v Sloveniji. Kramarje sicer ostal prvi nadzornik družbe Eti iz njegovih rodnih Izlak, kjer je njegova žena Eleonora, sicer izvršna direktorica prodaje družbe za zahodno Evropo in zunajevropske države, tudi posrednalastnica družbe. Mali delničarji so 'Kramarjevemu nadzornemu svetu' na nedavni skupščini očitali, da se dobiček Etija - lani je družba, ki jo vodi Tomaž Berginc, sicer poslovala z 1,7 milijona evrov izgube - že leta preliva v managersko družbo Finema (Kramarjeva je po poročanju medijev ena večjih družbenic), in ga želeli zamenjati. Ni jim uspelo.

Medij: Dnevnik  Avtorji: Polanič Matjaž  Teme: Mali delničarji  Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 13. 08. 2010  Stran: 21

Ljubljana - Mali delničarji KD Group, ki skupaj sicer premorejo le nekaj odstotkov lastništva, so včeraj ponovno prekrižali načrte Matjažu Gantarju, predsedniku upravnega odbora KD Group.

Čeprav Aleksander Sekavčnik, Sergej Racman, Matjaž Gantar in Tomaž Budna skoraj v celoti obvladujejo lastništvo KD Group, se jim je na včerajšnji skupščini po robu postavila manjša skupina malih delničarjev z Danilom Petehom na čelu, ki je preprečila izglasovanje pooblastila za nakup do desetih odstotkov lastnih delnic.

KD Group ima namreč poleg rednih delnic izdane tudi prednostne delnice, ki pa imajo ključno besedo pri morebitnih spremembah statuta ali pri pooblastilu za nakup lastnih delnic. Mali delničarji, zbrani okoli nekdanjega direktorja Marlesa Danila Peteha in Boštjana Vovka, Gantarju sicer že več let preprečujejo načrtovan nakup lastnih delnic. Spomnimo, da Gantarju tudi lani zaradi nestrinjanja imetnikov prednostnih delnic ni uspelo dobiti pooblastila za nakup lastnih delnic, pred tem pa je dobil le nekoliko »okrnjeno« pooblastilo.

Nakup desetih odstotkov lastnih delnic bi sicer KD Group stal okoli 9 milijonov evrov oziroma še nekoliko več, če bi lastne delnice kupovali na neorganiziranem trgu. Po predlogu upravnega odbora KD Group bi namreč cena delnice (v primeru nakupa na neorganiziranem trgu) od povprečne mesečne cene lahko odstopala celo do 25 odstotkov. KD Group ima sicer že zdaj v lasti 3,9 odstotka lastnih delnic, vendar jih je večino kupila kar Adriatic Slovenica.