KD Group

Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 06. 08. 2010 Stran: 4

Manjšinski delničarji petih slovenskih elektrodistribucij zahtevajo, da se do konca leta oblikujejo končni predlogi za njihov lastniški izstop iz teh podjetij. A država kot večinska lastnica njihovega predloga na avgustovskih skupščinah elektrodistribucijskih podjetij, kot kaže, ne bo podprla.

---

»Poslovanje elektrodistributerjev gre po našem mnenju v škodo manjšinskih delničarjev, na primer investicijska politika, s čimer se pospešeno znižuje vrednost naložbe manjšinskih delničarjev. Zato bi morali izstop urediti čim prej,«trdijo na družbi pod okriljem Matjaža Gantarja KD Kapital, ki ima skoraj šest odstotkov Elektra Ljubljana.

---

In kaj bi »mali delničarji« - med njimi je vrsta izkušenih vlagateljev, od KD Kapitala, NKBM, Probanke, Triglava Stebra 1, Vipe Holdinga do Pivovarne Laško in Cinkarne Celje - radi v zameno za delnice elektropodjetij? »Kot primerno nadomestno premoženje ocenjujemo obveznice elektrodistributerjev z državno garancijo oziroma državne obveznice. Ali bi bile za zamenjavo primerne tudi delnice posameznih državnih podjetij, pa bi morali poznati strateške načrte teh podjetij in načrte države kot njihove lastnice, zato jih ne moremo vnaprej navajati,« odgovarjajo v KD Kapitalu.

MG: Proučujemo različice organiziranosti

A kot kaže, ne vodstva elektropodjetij ne država (gospodarsko ministrstvo) na skupščinah teh podjetij konec avgusta manjšinskim delničarjem ne bodo dali formalnih zavez, ki jih zahtevajo. Te pa so, da še letos dobijo končni predlog za izstop iz elektrodistribucijskih podjetij in se že do konca prihodnjega leta sklenejo vse pogodbe in dogovori za izstop.

Medij: Finance Avtorji: Ugovšek Jure Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze&denar Datum: 02. 07. 2010 Stran: 17

Tako pravijo analitiki in opozarjajo, da bi bilo smiselno zadržati presežna denarna sredstva za financiranje obratnega kapitala

Lastniki Žita se bodo danes odločali med predlogom uprave o dhridendi 3,05 evra in nasprotnim predlogom MDS, po katerem bi dividenda znašala 12 evrov.

---

Na današnji skupščini delničarjev prehrambne družbe Žito bodo lastniki odločali o delitvi 24,94 milijona evrov bilančnega dobička. Po predlogu uprave in nadzornega sveta bi med lastnike razdelili 1,08 milijona evrov bilančnega dobička, pri čemer bi bruto dividenda znašala 3,05 evra na delnico (toliko je znašala dividenda tudi lani), preostali del bilančnega dobička pa bi prenesli v poslovno leto 2010 kot preneseni dobiček. Društvo Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (MDS) je dalo nasprotni predlog, v katerem predlaga, da se med lastnike razdeli 4,23 milijona evrov, pri čemer bi bruto dividenda znašala 12 evrov na delnico. V nasprotju z upravo, ki predlaga izplačilo do 26. oktobra letos, MDS predlaga izplačilo v 30 dneh po sprejetju sklepa na skupščini in oblikovanje drugih rezerv iz dobička v višini 10,35 milijona evrov.

Kaj je bolje za delničarje?

Upravljavec premoženja pri Triglavu DZU Jernej Kozlevčar pravi, da se cena delnice po presečnem datumu navadno zniža približno za izplačano dividendo, tako daje za delničarje neto učinek izbrane višine dividende podoben. Ob izplačilu višje dividende namreč cena delnice navadno upade bolj. »Če ima podjetje dobre poslovne projekte, ki prinašajo zahtevano stopnjo donosa, potem je za delničarje večja korist, da se sredstva investirajo in tako v prihodnosti prinesejo pričakovani donos. Ce podjetje nima dobičkonosnih poslovnih idej, je bolje, da presežna sredstva porabi za izplačilo dividend ali poplačilo dolgov,« pravi Kozlevčar.

Manjša dividenda v interesu vlagateljev

Medij: Dnevnik Avtorji: B. A. H. Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 22. 06. 2010 Stran: 26

Ljubljana - Delničarji KD Banke so na nedavni skupščini sklenili, da bodo izgubo iz preteklega leta, ki je znašala 2,3 milijona evrov, pokrili v breme kapitalskih rezerv. Delničarji - banka je v stoodstotni lasti skupine KD Group - so sprejeli tudi nekatere statutarne spremembe in neizvršnim ter izvršnim članom upravnega odbora podelili razrešnico za leto 2009. Skupina KD Group je leto 2009 končala s 44 milijoni evrov čiste izgube, izguba matične družbe pa je bila še devet milijonov evrov višja.

Medij: Žurnal24 - Gorenjska Avtorji: Škerjanc Renata Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gorenjska Datum: 07. 05. 2010 Stran: 4

TNP. Sklad za spodbujanje razvoja ima 50 tisoč evrov izgube, Šport hotel Pokljuka sto tisoč.

Pokljuka. "Sklad je imel lani 50 tisoč evrov izgube, v dveh letih pa naj bi prišli na pozitivno ničlo," je po včerajšnji skupščini lastnikov Sklada za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka (TNP) dejal njegov direktor Ivan Novak.

---

Pojasnil je, da je izguba sklada predvsem posledica investicij v obnavljanje objektov, tudi Šport hotela Pokljuka, ki ima sto tisoč evrov izgube, in pomanjkanja gostov. "Menim, da je novi direktor (Rado Urevc, op. p.) dobra izbira in mu bo s pravo promocijo ter marketingom uspelo povečati obisk in prihodke," je dejal prvi mož sklada.

V hotelu naj bi do konca leta uredili center dobrega počutja s telovadnico. Dela bodo stala okoli 400 tisoč evrov, denar pa bo z dokapitalizacijo zagotovil Brest Cerknica. "Konec maja bomo začeli prenavljati penzion Jelka, kjer bomo uredili 60 ležišč. Prenova bo stala okoli milijon evrov, denar pa bomo zagotovili z dokapitalizacijo poslovnega partnerja Elmont Bled, kreditom in lastnimi sredstvi," je povedal Novak.

Kje je premoženje sklada?

Sklad ima deleže v družbah Šport hotel Pokljuka in Pokljuka turizem, na smučiščih Vogel (16- odstotni delež) in Kanin; v lasti pa ima objekt Savica v Bohinju, na Zatrniku in večje zemljišče v Studorju v Bohinju.

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 07. 05. 2010 Stran: 10

Naftna družba načrtuje širitev

Uprava bo lahko osnovni kapital povečala do 50 odstotkov - Svež denar bo namenjen večjim prevzemom - Nova nadzornica je Irena Prijovič

Ljubljana - Skupščina Petrola, katere seje udeležilo dobrih 72 odstotkov kapitala, je včeraj z veliko večino potrdila vse predloge uprave in nadzornega sveta. Tako so delničarji upravo Petrola pooblastili, da lahko v petih letih osnovni kapital družbe z izdajo novih delnic poveča za največ 50 odstotkov, družba pa namerava denar porabiti za večje prevzeme.

---

Odobreno povečanje osnovnega kapitala nominalno predstavlja do 26,1 milijona evrov, po sredinih tržnih vrednostih delnice pa bi to znašalo 312 milijonov evrov. Član uprave Petrola Jani Živko je pojasnil, da bo družba organsko rast in manjše prevzeme lahko v prihodnjih štirih letih financirala iz lastnih virov. Svež kapital pa po njegovih besedah potrebuje za morebitne večje prevzeme (v obsegu od 100 do 200 milijonov evrov) tako na obstoječih kot morebitnih novih trgih. Tega Petrol ne more financirati sam, saj je na zgornji meji zadolženosti. Vodstvo Petrola včeraj še ni razkrilo konkretne višine potrebne dokapitalizacije, po nekaterih neuradnih informacijah pa bi ta lahko znašala okoli 200 milijonov evrov, prav tako menda ni izključeno povečanje kapitala v več korakih. Uprava bo za ta korak potrebovala soglasje dveh tretjin nadzornikov, predstavnikov kapitala, obstoječi delničarji pa pri dokapitalizaciji ne bodo izključeni.

---

Petrol letos načrtuje rast Petrol letos načrtuje 2,5 milijarde evrov prodajnih prihodkov in 43,2 milijona evrov čistega dobička. Za letos predvidevajo šestodstotno rast in triodstotno znižanje stroškov.

---

Medij: Kapital Avtorji: Taškar Beloglavec Bojan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 12. 04. 2010 Stran: 22

Gospodarska rast v Sloveniji naj bi znašala 0,6 oz. 1,3 %

Stečaji temeljito obremenjujejo slovenska sodišča, ki so lani obravnavala skupaj nekaj več kot 1.200 postopkov zaradi insolventnosti. Največje bilo osebnih stečajev - več kot 700, sledijo pa stečaji podjetij - 450.

---

Skromnejša rast. Slovensko gospodarstvo naj bi po zadnji napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) letos doseglo 0,6-odstotno rast. Urad je torej oceno v primerjavi z jesensko znižal kar za tretjino. Prav gradbeništvo pa je tisto, ki višjo rast preprečuje. UMAR je z vsako napovedjo gospodarskih gibanj za letos bolj pesimističen. Nemška vlada je nasprotno v zadnji januarski napovedi gospodarsko rast za letos zvišala z 1,2 na 1,4 %. Slovenija naj bi torej letos rasla več kot polovico počasneje kot Nemčija, na katero je slovenski izvoz najbolj vezan. Ker izvozu kaže bolje, je gradbeništvo, ki predstavlja pomemben delež BDP-ja, očitno v resni recesiji.

Po mnenju analitikov iz Banke Slovenije se Sloveniji obeta zmerna gospodarska rast. Obseg BDP-ja se bo v tem letu povečal za 1,3 %, v letu 2011 pa za 1,8 %. Stopnja inflacije bo letos dosegla 1,6 %, v prihodnjem letu pa 1,4 %. Po predvidevanjih bosta letos osebna potrošnja in javna poraba stagnirali, pri čemer se lahko prva celo zmanjša, druga pa malo poveča. Za investicije v Banki Slovenije pričakujejo, da bi se letos lahko povečale za 2,6 %, izvoz naj bi se povečal za 5 %, uvoz pa za približno 3 %.

Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 07. 04. 2010 Stran: 20

Ljubljana - KD Group ni kršil zakona o gospodarskih družbah pri delitvi bilančnega dobička v letu 2008, je odločilo višje sodišče v Ljubljani.

---

Mali delničarji blizu tedanjemu direktorju Marlesa Danilu Petehu in direktorju družbe Gizmo Boštjanu Vovku bodo morali tako KD Group pokriti 4600 evrov pravdnih stroškov. Peteh in Vovk sta predsedniku upravnega odbora KD Group Matjažu Gantarju očitala, da je imetnikom navadnih delnic zagotovil višje dividende kot imetnikom prednostnih delnic. Ti so leta 2008 dobili za polovico nižje dividende kot imetniki rednih delnic. Okrožno sodišče je nato sredi minulega leta pritrdilo očitkom malih delničarjev in razveljavilo sklep o uporabi bilančnega dobička, a je to odločitev višje sodišče zdaj razveljavilo.

Sicer se tudi hčerinska družba KD Group, družba KD Kapital, sooča z vse ostrejšimi pogoji bančnega financiranja. V začetku meseca je namreč za zavarovanje okoli 20-milijonskega posojila Hypo banke morala zastaviti svoj 3,5-odstotni delež Savskih elektrarn Ljubljana in časopisno-založniško družbo Kmečki glas. Zakaj so najeli posojilo oziroma ali gre le za dodatno zavarovanje že odobrenih posojil, ni znano. Iz KD Group so nam namreč sporočili, da poslovnih odnosov z bankami ne komentirajo in dodali, da je »KD Kapital družba z omejeno odgovornostjo in ni zavezana k razkrivanju posameznih poslovnih dogodkov«.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 03. 04. 2010 Stran: 19

Družbe, ki jih vodijo oziroma so jih vodili (od leve proti desni) Draško Veselinovič (NLB), Saša Fajs (Center Naložbe), Andrej Lovšin (Intereuropa), Boško Šrot (Pivovarna Laško), Matjaž Kovačič (Nova KBM). Robert Časar (Luka Koper), Matjaž Gantar (KD Group), Simon Zdolšek (Zvon Ena Holding), Aleš Žajdela (Abanka Vipa) in Stanislav Valant (NFD Holding), so lani ustvarile skupno kar 411 milijonov evrov čiste izgube, oblikovati pa so morale za rekordnih 685 milijonov evrov oslabitev in odpisov.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 30. 03. 2010 Stran: 23

Ljubljana - Delničarji najpomembnejših slovenskih holdinških družb so od konca leta 2007, ko so vrednosti delnic borznih holdingov dosegle najvišje ravni, izgubili že kar 2,4 milijarde evrov premoženja. Samo od začetka letošnjega leta so izgube 449.000 delničarjev borznih holdingov presegle 160 milijonov evrov, večji del oziroma vse premoženje pa so izgubili delničarji Infonda Holdinga, Centra Naložb, Maksime Holdinga, Istrabenza, Zvona Dva Holdinga in Zvona Ena Holdinga.

---

Včeraj so bili vsi borzni holdingi, ki obvladujejo velik del slovenskega gospodarstva, vredni le še 1,02 milijarde evrov. To je celo 200 milijonov evrov manj, kot je bila konec leta 2007 vredna samo Sava. Maksimo Holding in Center Naložbe, ki sta bila na svojem vrhuncu skupaj vredna okoli 80 milijonov evrov, bi včeraj vlagatelj lahko kupil že za vsega 14.000 evrov, vso vrednost pa je izgubil Infond Holding, ki je končal v stečaju. Stečaj grozi tudi Centru Naložbam in Maksimi Holding, Zvon Ena Holding pa je zaradi neporavnave svojih obveznosti in blokade računov tik pred prostovoljno poravnavo.

Od začetka letošnjega leta so delnice največjih borznih holdingov izgubile že med 15 in 30 odstotki vrednosti oziroma okoli desetkrat več kot indeks najlikvidnejših delnic SBI TOE Letos sta med analiziranimi holdingi rast dosegli le delnica NFD Holdinga in delnica Istrabenza, ki pa sta na drugi strani od konca leta 2007 izgubili 59 oziroma 93 odstotkov vrednosti. V povprečju so analizirani holdingi od konca leta 2007 izgubili kar dve tretjini vrednosti.

Največ premoženja so od začetka finančne krize izgubili delničarji Save, saj se je njena tržna kapitalizacija letos znižala že za 81 milijonov evrov, od konca leta 2007 pa za kar 810 milijonov evrov. Pol milijarde evrov premoženja so od začetka finančne krize izgubili delničarji Istrabenza, skoraj 200 milijonov evrov delničarji Zvona Ena Holdinga in NFD Holdinga, delničarji KD Group in Infonda Holdinga pa okoli 150 milijonov evrov. Delničarjem družb, ki jih vodijo oziroma so jih vodili Janez Bohorič (Sava), Igor Bavčar (Istrabenz), Simon Zdolšek (Zvon Ena Holding), Stanislav Valant (NFD Holding), Matjaž Gantar (KD Group) in Matjaž Rutar (Infond Holding), je tako od konca leta 2007 na borzi izpuhtelo za dve milijardi evrov premoženja.