Intereuropa

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 17. 12. 2015 Stran: 9

Letni načrt upravljanja Opozarjajo na nekatera neizvedljiva določila - Vlada je sprejela tudi merila zaposlovanje holdinga

Ljubljana - Slovenski državni holding (SDH) v letnem načrtu upravljanja naložb za prihodnje leto opozarja na neizvedljivost nekaterih določil strategije upravljanja državnih naložb, ki so se kot problematična izpostavljala že ob njenem sprejemanju.

SDH v letnem načrtu upravljanja naložb, ki smo ga pridobili, navaja, da bo pri razpolaganju z naložbami zasledoval najvišjo kupnino. Pri tem opozarja na težave glede zagotavljanja preprečevanja koncentracije lastništva - posamezni delež ne sme preseči državnega - v petih družbah. SDH namerava takšno določilo vnesti v statut NLB, kjer je država edina lastnica. Za Petrol predlaga določeno spremembo določila zakona o javnih financah, ki predvideva, da zasebni vlagatelj v družbi ne more preseči 25-odstotnega deleža brez soglasja vlade. Kasneje bi to uredil še v statutu družbe.

Omejitev je neuresničljiva

Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: F Datum: 03. 07. 2015 Stran: 11

Jan Blaško, predsednik uprave sklada Tuffieh, ki je oddal zavezujočo ponudbo za Intereuropo, pravi, da vidi veliko sinergij med svojim logističnim in prevozniškim podjetjem C.S. Cargo ter Intereuropo. Kolikšna je ponudba za delnico, ne razkriva, se bodo pa o njej predvidoma še pred dopusti odločile banke.

Dan po objavi novice, daje za koprskega logista prišla ena zavezujoča ponudbasklada Tuffieh, je cena delnice poskočila za 11,23 odstotka, na en evro. Promet je bil simboličen, lastnika je zamenjalo dva tisoč lotov, kar pomeni dva tisoč evrov prometa.

Cenovni ubijalec vidi sinergije

Medij: Finance Avtorji: Lipnik Karel,Mihajlović Novica,Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 26. 05. 2015 Stran: 2

Najdražji nadzorniki v slovenskih podjetjih niso nujno najboljši, so pa gotovo od daleč

Ob valu skupščin večjih slovenskih družb, ki se vrstijo od aprila do prve polovice julija, smo pogledali, katera družba ima najdražji nadzorni svet. Izstopa Luka Koper, kjer se Rado Antolovič na seje vozi iz Dubaja. Razmeroma drago paje tudi delo bančnih nadzornih svetov.

Takoj moramo opozoriti, da nadzorne svete imenujejo lastniki, zato je tudi strošek nadzornikov, ki ga sicer plača podjetje, stvar volje delničarjev. Delničarji tudi potrdijo plačila, ki pripadajo članom nadzornih svetov. Vsekakor je tudi dobro, da so v nadzornih svetih podjetij v Sloveniji strokovnjaki s tujim znanjem, ki lahko pripomorejo kboljšemu korporativnemu upravljanju in učinkovitosti poslovanja podjetja. Todav posameznih primerih, še posebej večinsko državnih podjetij, se lahko pojavi vprašanje, ali so dodatni stroški upravičeni glede na vlogo in aktivnost v nadzornem svetu.

Davki »enačijo« nadomestila nadzornikov

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Modic Tomaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 24. 04. 2015 Stran: 8

Napovedi o (raz)prodaji gospodarstva, ki naj bi jo prinesla strategija upravljanja državnih naložb, se niso uresničile. Ključne družbe bodo namreč še naprej ostale v državnih rokah, vlada Mira Cerarja pa očitno vse stavi na preporod energetike.

Strahovi, da bo prišlo do (raz)prodaje slovenskega gospodarstva, so se očitno izkazali za neupravičene. Če se je še pred nekaj tedni zdelo, da se bo država umaknila iz vsaj nekaterih pomembnih družb in jih prepustila strateškim vlagateljem, bodo ti načrti očitno splavali po vodi.

Iz predloga Idasifikacije naložb, ki so ga pred politično razpravo o tem, katere družbe prodati in katere zadržati, pripravili na ministrstvu za finance, namreč izhaja, da bi lahko poleg že začetih prodajnih postopkov s seznama 15 podjetij za privatizacijo prodali kvečjemu nekaj drugih družb. Če bo vlada Mira Cerarja ugodila predlogu ministrstva, bi ključne družbe še naprej ostale v državnih rokah. Seveda če se bo s tem strinjal tudi državni zbor.

Medij: Finance Avtorji: U. K. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze&denar Datum: 23. 03. 2015 Stran: 12

Intereuropa je lani kljub izgubi posla zaradi vstopa Hrvaške v EU in težavam, ki so jih imeli zaradi ukrajinske krize, poslovala z dobičkom. Ta je bil sicer majhen, a je družba s tem pokazala, da zmore in zna prebroditi krizo, manj pa, da zna načrtovati.

Medij: Finance Avtorji: Lipnik Karel,Bertoncelj Matej Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 20. 03. 2015 Stran: 10

STRATEGIJA UPRAVLJANJA NALOŽB DRŽAVE

Koliko je za upravljavce državnega portfelja vredna družba, ki ni vredna nič?

Če ste bili v zadnjih dveh letih solastnik podjetja, ki se ga je država znebila iz svojega portfelja, obstaja več kot 50-odstotna verjetnost, da ste svoj delež izgubili zaradi izbrisa ali stečaja.

Medij: Delo Avtorji: Gole Nejc Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 08. 01. 2015 Stran: 3

Ljubljana - Lastniški delež države v slovenskem bančnem sistemu je eden največjih na svetu. Eden od razlogov sta sanacija in nacionalizacija bank, drugi pa je pomanjkanje politične volje za privatizacijo največjih bank v preteklosti. 

KBC je leta 2002 za skoraj pol milijarde evrov kupila 34 odstotkov NLB, a slovenska vlada v prihodnjih letih Belgijcem ni prepustila večinskega deleža v banki. KBC je po dobrem desetletju izstopila iz NLB, zato je slovenski državi prodala celoten delež po ceni enega evra za delnico. Slovenska vlada je preprečila tudi večji vstop tujega lastništva v drugo največjo slovensko banko. NKBM je namreč leta 2011 iskala dodaten kapital na varšavski borzi a je takratna Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), v kateri je sedel tudi sedanji kandidat za nadzornika Slovenskega državnega holdinga Marko Golob, trem državnim podjetjem Elesu, Pošti Slovenije in Gen energiji naložila dokapitalizacijo NKBM. Takratni minister za finance France Križanič in nasprotnik privatizacije je zagotavljal, da bo »delnice mogoče zelo hitro in z donosom prodati«. V resnici so podjetja izgubila celoten vložek: 47,5 milijona evrov. Država je namreč nacionalizirala banke in v NLB, NKBM, Abanko, Banko Celje, Factor banko in Probanko samo v zadnji sanaciji zlila približno štiri milijarde evrov.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 02. 06. 2014 Stran: 8

Holdingi

Lastniki primorske finančne skupine Interfin Naložbe na čelu z Leonom Klemšetom, Žarkom Ždraličem in Dušanom Jerebom bodo premoženje in posojila svojega zasebnega holdinga prenesli na Modro Linijo Holding, enega izmed zadnjih nezadolženih pidovskih holdingov.

Že v začetku julija bodo namreč delničarji Modre Linije Holdinga odločali o pripojitvi družbe Interfin Naložbe. »Z našimi načrti smo že seznanili banke upnice Interfina Naložb, ki se strinjajo. Prepričani smo, da bi bilo upravljanje naložb po združitvi obeh holdingov veliko lažje in učinkovitejše. Po naših izračunih bi se letni stroški poslovanja znižali za 200.000 do 250.000 evrov,« pojasnjuje Klemše, predsednik uprave Interfina.

Medij: Dnevnik Avtorji: Feri Vladimir Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 05. 02. 2014 Stran: 28

Borzni komentar

Slovenski borzni indeks SBI TOP je januarja s skoraj sedemodstotno rastjo pristal med desetimi najuspešnejšimi borzami. V zadnjem tednu seje razpoloženje vlagateljev nekoliko ohladilo predvsem zaradi politične retorike stranke Socialnih demokratov. S tem se je pocenila tudi marsikatera delnica v indeksu SBI TOP, svetla izjema je bil tečaj delnic Intereurope, saj je poskočil za več kot trideset odstotkov. Koprska družba je prek strani Ljubljanske borze sporočila, da bosta bankam pri prodaji 54,5-odstotnega deleža družbe svetovala mednarodna svetovalna skupina Lazard 8c Co in Raiffeisen. Sporazum s svetovalcema so podpisale NLB, SID banka, Banka Koper, Gorenjska banka, Raiffeisen banka in SKB.

Po uspešni dokapitalizaciji največjih treh državnih bank ter začetku prenosov slabih terjatev na slabo banko je ameriška bonitetna agencija Moody's zvišala bonitetno oceno. Tako imata NLB in NKBM oceno dolgoročnega kreditnega tveganja Caal, medtem ko ima Abanka oceno Caa2. Ob pričakovanjih, da bodo omenjene banke dobile tudi novega lastnika, so dvignili pričakovanja za dolgoročne ocene kreditnega tveganja, in sicer pri NLB in NKBM na stabilno, pri Abanki pa na pozitivno, kar naj bi pomenilo, da se bo stanje v slovenskih bankah stabiliziralo.