Infond Holding

Medij: Večer Avtorji: Stojan Jure Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 10. 02. 2010 Stran: 4

Za dobro tretjino Mercatorja se zanima osem ponudnikov. Kdo so to, pa banke prodajalke še ne želijo povedati. Napovedujejo se zapleti s skrbnim pregledom

Morebitni kupci so lahko samo še v ponedeljek oddali nezavezujoče ponudbe za nakup dobre tretjine Mercatorja. Iztekel se je namreč javni razpis, s katerim je konzorcij bank prodajal skupaj 1.353.370 delnic poslovnega sistema (oziroma 36,35 odstotka kapitala z glasovalnimi pravicami). Gre za vrednostne papirje, s katerimi sta Infond Holding in Istrabenz zavarovala propadla posojila pri Unicredit Banki, Gorenjska Banki, Abanki, Novi KBM, Banki Koper, Hypo Alpe Adria Bank, NLB in Banki Celje.

Večino teh delnic so banke zasegle konec lanskega poletja, novembra pa so objavile razpis. Nanj se je javilo osem interesentov, je včeraj izjavil Uroš Marter iz svetovalne družbe Arkas. V imenu bank usklajuje prodajo Mercatorja. "Identiteta ponudnikov v tej fazi ne bo razkrita," je zapisal v sporočilu za javnost in dodal, bo zdaj sledilo preučevanje prispelih ponudb. Banke bodo izbrale "ožji krog ponudnikov, za katere se predvideva, da jim bo v mesecu marcu omogočena izvedba skrbnega pregleda družbe Mercator"

Skrbi o skrbnih pregledih

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 01. 02. 2010 Stran: 8

Tečaji večine delnic so v preteklem tednu stagnirali, tako da sta vodilna indeksa Ljubljanske borze, SBI 20 in SBI TOP, izgubila pol odstotka oziroma odstotek vrednosti. SBI 20 je tako vreden okrog 4120 indeksnih točk, SBI TOP pa je prvič po letošnjem 4. januarju spet vreden manj kot 1000 točk, natančneje 999,76 točke. V tem tednu so bile v ospredju delnice Mercatorja, Nove KBM in Krke.

Za delnico Mercatorja je bil pretekli teden dober, saj se je učvrstila na vrednosti tik pod 170 evrov. To, da se številni finančni in strateški investitorji zanimajo za nakup 36 odstotkov Mercatorja, ki ga prodajajo banke (delnice so zasegle Infond Holdingu) in čemur naj bi sledila še prevzemna ponudba, so očitno investitorji ocenili pozitivno. Prejšnji teden je bilo z delnico Mercatorja okrog 325 tisoč evrov prometa, kar je relativno veliko. A investitorji očitno čakajo na 8. februar, ko je skrajni rok za oddajo nezavezujočih ponudb in ko bo že več znanega, kolikšen je pravzaprav interes za nakup pomembnega, morda tudi večinskega deleža v Mercatorju, in ali lahko delnica ob morebitnem prevzemu seže tudi višje, recimo prek 200 evrov. Od (nejprodaje 23-odstotnega lastniškega deleža v Mercatorju bosta najbrž močno odvisna tudi finančni položaj Pivovarne Laško in vrednost te delnice.

Medij: ŽURNAL24  Avtorji: JZ  Teme: Mali delničarji   Rubrika: Biznis  Datum: 22. 01. 2010 Stran: 11

Maribor. Predsednik društva malih delničarjev MDS Rajko Stankovič od sodišča zahteva, naj v Center naložbe pošlje posebnega revizorja. Ta bo moral ugotoviti, od kod je Center naložbe dobival posojila, komu je denar posojal in pod kakšnimi pogoji.

Na podlagi ugotovitev bo sto delničarjev vložilo odškodninsko tožbo zoper odgovorne osebe. "Ne pričakujem, da bo revizor imenovan prej kot v 15 dneh. Lahko se zgodi, da nas prehiti začetek stečajnega postopka. O tem, ali je smiselno v tem primeru postopek nadaljevati, se bomo posvetovali s pravniki. Zakonodaja je namreč nedorečena," je pojasnil Stankovič.

Zahtevo za posebno revizijo nekdanjih pidov lahko vloži deset delničarjev, tožbo pa sto.

Stanković napoveduje, da se bodo lotili vseh finančnih holdingov, najprej Bavčarjeve Maksime.

Medij: Večer Avtorji: De Corti Borko Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 14. 01. 2010 Stran: 10

Leo Ivanjko, sin nekdanjega dekana Pravne fakultete v Mariboru in profesorja prava dr. Šimeta Ivanjka, je postal večinski ali nekaj čez 75-odstotni lastnik mariborskega Vinaga. Predsednik uprave Vinaga Bogdan Pečuh in članica uprave Irena Draš sta mu prodala vsak svoj nekaj nad 25-odstotni lastniški delež, ki sta si ga pridobila v začetku leta 2006, sicer pa Vinag vodita od septembra 2003.

Bogdan Pečuh včeraj ni hotel dati nobene izjave, rekoč, naj se obrnemo na kupca, tako kot smo pred leti na njiju, kot sta kupila lastniška deleža, ne pa na takratnega prodajalca Infond Holding 1. Novi lastnik naj pove, zakaj je kupil najin več kot polovični delež in kaj namerava z lastništvom, nam je svetoval. Leo Ivanjko je povedal, da so bili v Vinagu doslej trije večji delničarji z nekaj nad četrtino lastništva; poleg njega še Pečuh in Draševa, nekaj manjši delež je imela še Ivanjkova družba, preostalo pa odpade na male delničarje. Koliko je plačal za več kot polovični delež Vinaga, Ivanjko ni želel razkriti. Vinag je deloval kot holdinški sistem, razdeljen na družbe, s 55 zaposlenimi. Pečuh in Draševa bosta Vinag vodila še ta teden, potem bo vodenje prevzelo novo vodstvo, kot je pojasnil Ivanjko, z obema pa bodo še naprej sodelovali, kakor so tudi do zdaj. Predsednik in članica uprave sta namreč na seji nadzornega sveta ponudila odstop. Predsednica nadzornega sveta Vinaga je Ksenja Nadelsberger, finančna direktorica Marles hiš, vendar se včeraj na telefon te družbe ni nihče oglašal.

Medij: Podjetnik Avtorji: Tomažin Matej Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 12. 01. 2010 Stran: 51

Medtem ko politiki govorijo o koncu recesije, je že jasno, da bo okrevanje gospodarstva trajalo dolgo in da ne bo videti kot enosmerna cesta. Še nas čakajo preizkušnje.

Borzno leto 2009 se je izteklo in že sedaj lahko govorimo, da tega leta še dolgo ne bomo pozabili. V bistvu se je lanska letnica zapisala ob bok znamenitim letnicam, kot so 1929, 1987 ali pa 2000, ko smo bili priča velikim borznim zlomom, katerih posledice se je čutilo še dolgo.

Opisati leto 2009 vsekakor ni preprosto, kajti zgodilo se je skoraj vse, kar se lahko na borznem trgu zgodi. Od panike, ki smo jo zaznali v začetku leta, pa do izjemnega optimizma, ki smo ga beležili v zadnjih mesecih. Od negotovosti, kam bo segla recesija, do prepričanosti centralnih bankirjev, da rešijo svet z radikalnimi ukrepi. In če so ti ukrepi na prvi pogled delovali, lahko zagotovo pričakujemo pestro, v določenih pogledih tudi negotovo leto 2010. Finančna kriza je namreč marsikomu odščipnila del plače, če ne celo službe. S tem je dodobra premešala ozračje, v katerem živimo in delamo, hkrati pa postavila novo izhodišče, ki ga bo treba prej ali slej upoštevati. V tej smeri lahko sklepamo, da bo čas nizkih obrestnih mer minil, plačati pa bo treba tudi račun mnogih vladnih subvencij. Tako višje obresti kot tudi višji davki bodo na potrošnika delovali negativno, zato se trenutnemu optimističnemu vzdušju ne smemo povsem prepustiti, kajti presenečenj še ni konec.

Obrestne mere bodo rasle

Medij: Delo - Mag Avtorji: Kopušar Sebastijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 11. 01. 2010 Stran: 29

»Dober dan, za vas imamo zanimivo borzno ponudbo.« Klici, ki dokazujejo, da skušajo borznoposredniške hiše na vse mogoče načine preživeti težke čase. Neposredno trženje borznih investicij je vse bolj pogosta praksa, pri čemer nekateri najbolj zagnani tržniki včasih presegajo mejo dovoljenega. Pri tem izkoriščajo nepoznavanje borznega dogajanja, v času velikih borznih krahov, ki sta jih povzročila tudi propadla tajkona, so njihov dodatni adut strahovi malih delničarjev pred izgubo premoženja.

Eden najbolj notoričnih delniških klicateljev je podjetje Delnica, d. o. o., ki že vrsto let na včasih precej sporen način klicari predvsem male delničarje, kaj naj naredijo s svojimi investicijami. V mnogo primerih gre za »certifikatske« delničarje, ki so svoje podarjeno premoženje nekoč vložili v enega od takratnih pidov, potem pa nanj pozabili.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 05. 01. 2010 Stran: 9

Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši doseglo, da bo sodišče v skladu z zakonom moralo določiti posebnega revizorja, ki bo pregledal določene posle v zadnjih dveh letih in pol. Proti posebni reviziji pričakovano le Šrotov Kolonel

Na včerajšnji skupščini delničarjev družbe Center Naložbe, ki se je je v Ljubljani udeležilo 15 od skupno 33.275 delničarjev, ki pa so predstavljali 75,38 odstotka celotnega kapitala družbe, so bili sprejeti vsi predlagani sklepi. Vključno s 74 milijonov evrov vredno dokapitalizacijo družbe.

Je pa večinski lastnik Centra Naložb, mariborski Kolonel v pretežni lasti zakoncev Boška in Anice Šrot, ki ga je včeraj zastopal širši javnosti neznani Aljaž Podlogar, z nasprotnim predlogom poskrbel za podaljšanje roka vplačila novih delnic z 18 na 90 dni od sprejetja sklepa, pa tudi, da se sme izraziti interes ter vplačati delnice bodisi hkrati ali pa z določenim zamikom ob oddaji ustrezne ponudbe. Še vedno pa bo pri novi dokapitalizaciji izključena prednostna pravica sedanjih delničarjev, prav tako znesek posamične ponudbe ne bo mogel biti nižji od 50 tisoč evrov.