Helios

Medij: Večer Avtorji: Stojan Jure Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 23. 04. 2015 Stran: 4

Strah pred strategijo tujih kupcev ali groza pred lastno odsotnostjo strategije? Slovenska privatizacija razkriva lastne napake iz preteklosti

Medtem ko se tempo slovenske privatizacije povečuje, je vedno več ljudi zaskrbljenih glede nacionalnosti kupcev. Ne da je v porastu ekonomski nacionalizem - danes velja že kot splošno sprejeto, da je v Sloveniji ta trenutek domačega kapitala premalo in da zato vsaka prodaja najverjetneje pomeni prodajo tujcu. Kar mnoge skrbi, so vzorci, ki so se začeli kazati v dosedanjih prodajah.

Tujci imajo sektorske interese

Kupci slovenskih podjetij niso naključni, pač pa se zdi, da se investitorji posamezne države zanimajo za točno določene sektorje slovenskega gospodarstva. Hrvaški kapital je navdušen nad slovensko prehrambno industrijo. In to od predelovalcev hrane (Podravka je ta teden kupila Žito, Atiantic grupa pa že 2010. Drogo Kolinsko) vse tja do trgovskih polic (Agrokor je lani prevzel Mercator). Mnogim je odleglo vsaj pri misli, da je Fructal od 2011. v srbski lasti, Radenska pa od lani v češki. Pa da je seveda veliki prevzemnik pivovarn Laško in Union po narodnosti nizozemski, Heineken.

Medij: Finance Avtorji: Ugovšek Jure Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 22. 04. 2015 Stran: 2

Žito ima 9.954 delničarjev, ki se bodo v bližnji prihodnosti odločali o sprejetju prevzemne ponudbe hrvaške Podravke. Vztrajanje v lastniški sestavi Žita ne bi bilo smiselno, saj rasti delnic nad prevzemno ceno (Podravka ponuja 180,10 evra za delnico) ne gre pričakovati, najverjetnejši pa se zdi nakup nad 90 odstotkov vseh delnic, iztis preostalih in umik iz borznega trgovanja. A do prevzema se bo z delnicami še trgovalo, kar ustvarja priložnost za špekulante, ki iščejo nekajodstotni donos in imajo čas čakati na denar iz Hrvaške.

V minulem letu in pol je bila delnica Žita med najdonosnejšimi na ljubljanski borzi. Oktobra 2013 je bila vredna še 54 evrov, medtem ko bo zdaj, kot kaže, prevzeta po 230 odstotkov višji ceni. Vsi, ki so Žito kupovali po poku delniškega balona v letih 2007 in 2008, bodo s sodelovanjem v prevzemu zasluzili. Se zdaleč pa to ne velja za tiste, ki so delnice kupovali avgusta 2007 pri vrednostih, ki so segale vse do 415 evrov. Zadnji posel z delnicami Žita je bil sklenjen v ponedeljek (včeraj trgovanja, da bi zagotovili enakomerno obveščenost vlagateljev, ni bilo) po 170 evrov.

Medij: Večer Avtorji: Jager Vasja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 09. 04. 2015 Stran: 4

Drugi del Vecerove preiskovalne zgodbe o zlomu mariborske nadškofije: Kako sta Zvon Ena in Zvon Dva iz denarja delala denar? Kje vse so sledi?

Zgodbe Zvona Ena in Zvona Dva ni mogoče razumeti brez poznavanja konteksta, v katerem sta delovala. Ko govorimo o nekdanji gospodarski mreži mariborske nadškofije, ne moremo mimo množice njunih naložb ter satelitskih podjetij, prek katerih sta izvajala svoje operacije. Šele ob celovitem pregledu dolgov in premoženja celotne mreže si je moč ustvariti sliko o premoženju, ki se je vrtelo v njej, in o njeni usodi. Prav tako do danes še nihče ni objavil točnega podatka, kako velika je v resnici luknja, ki sta jo za seboj pustila propadla Zvon Ena in Zvon Dva. V javnosti so se vrteli vrtoglavi visoki zneski, a pregled številk, do katerih smo se dokopali, pokaže drugačno sliko.

Štirje nivoji

Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 23. 03. 2015 Stran: 4

In koliko denarja smo ob tem zbrali

V letu dni je v Slovenijo za nakupe podjetij, za katera velja zakon o prevzemih, prišlo za milijardo evrov kapitala in več kot 200 milijonov evrov za zasebna podjetja. Domači kupci so prevzemali predvsem manjša podjetja.

Pri prodaji NKBM prodajalec Republika Slovenija in kupec Apollo usklajujeta zadnje podrobnosti prodajne pogodbe. Po pisanju Dnevnikabo prodajalec prevzel tveganje morebitnega izplačila delničarjev, kupec pa bo sprejel tveganje morebitnega izplačila lastnikov podrejenih obveznic. Kupnina bo zaradi vseh tveganj najbrž manj kot 200 milijonov evrov.

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 28. 02. 2015 Stran: 9

Zakon o prevzemih Zaradi Heliosa zaostritev določil glede zastave premoženja družbe -Spremembe za vrnitev glasov državnih lastnikov

Ljubljana - Osnovni cilj predloga sprememb zakona o prevzemih, ki so ga pripravili na ministrstvu za gospodarstvo, naj bi bila zaščita malih delničarjev, a na predlagano novelo že letijo številne pripombe, tudi malih delničarjev.

»Na prvi pogled je to videti kot primer še ene ureditve določenega področja, ki ga poskušamo urejati zelo podrobno, končni rezultat tega pa bo velika zbirokratiziranost. Še dodatno se opredeljujejo določene stvari in vprašanje je, ali je to smiselno, saj se hiperregulacija v praksi zelo slabo obnese,« opozarja ekonomist dr. Matej Lahovnik.

Izvršni direktor skupine Alta Simon Mastnak pa ugotavlja, da v predlagani noveli ni v ospredju iskanje rešitev, ki bi omogočale večjo učinkovitost pri prevzemih in bile tako v interesu prevzemnikov in ciljnih družb, ampak gre za zasledovanje konkretnih ciljev države, kot je vrnitev glasovalnih pravic.

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 26. 02. 2015 Stran: 8

PREVZEMNA ZAKONODAJA

Leto dni po prevzemu Heliosa dobivamo novo prevzemno zakonodajo, ki prepoveduje financiranje prevzema z zastavo delnic ali premoženja tarče. Takšno strategijo so pri naskoku na domžalsko premazniško družbo uporabili v avstrijskem Ringu.

Medtem ko so v teku prodajni postopki za Telekom Slovenije, Novo KBM, Cinkarno Celje in druga večja slovenska podjetja, pričakuje pa se tudi drugi val privatizacije, se v kratkem obeta uvedba novih zakonskih ovir, ki naj bi še pravočasno pregnale vlagatelje brez denarja.

Predlog novele zakona o prevzemih namreč prevzemnikom vnaprej prepoveduje, da za vračilo posojila, najetega za financiranje nakupa, jamčijo s kupljenimi delnicami ali premoženjem tarče. To naj bi prekrižalo načrte finančno šibkim prevzemnikom, saj bodo morali imeti lastna sredstva za prevzem ali pa banke in druge financerje prevzema prepričati, da jim odobrijo posojilo na dobro ime oziroma se zadovoljijo z drugim, slabšim zavarovanjem.

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V ospredju Datum: 30. 01. 2015 Stran: 2

DRUŽBA / CERKEV

Za finančni zlom krivi lastni projekti

Čeprav je mariborska nadškofija zakopala bojno sekiro z bankami, je za to potrebovala nepredstavljiva tri leta. Finančne težave so se namreč začele v drugi polovici leta 2011. Takrat sta holdinga Zvon Ena in Zvon Dva razglasila insolventnost, kmalu zatem pa so nezmožnost poravnave bančnih posojil priznali tudi v nadškofijski družbi Gospodarstvo rast, ki je obvladovala oba finančna holdinga.

Zato so začele banke konec leta 2011 na sodišče vlagati prve izvršbe m se vpisovati na nadškofijskem premoženju, spomladi 2012 pa so ji blokirale še zadnji transakcijski račun. Sledilo je dolgotrajno in mučno obdobje, v katerem je slovenska Cerkev izgubila ogromno ugleda. Izbruhnila je namreč afera zaradi odgovornosti za največji stečaj v zgodovini Slovenije, za katerim je ostalo na desettisoče malih delničarjev, ki so izgubili delnice, skoraj pol milijarde evrov neporavnanih posojil, prenesenih na slabo banko, velika slovenska podjetja pa so se posledično znašla na lastniškem prepihu, med drugim Helios, Letrika, Cinkarna Celje, Mladinska knjiga Založba, TKK Srpenica in druge.

Medij: Delo Avtorji: Gole Nejc Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 08. 01. 2015 Stran: 3

Ljubljana - Lastniški delež države v slovenskem bančnem sistemu je eden največjih na svetu. Eden od razlogov sta sanacija in nacionalizacija bank, drugi pa je pomanjkanje politične volje za privatizacijo največjih bank v preteklosti. 

KBC je leta 2002 za skoraj pol milijarde evrov kupila 34 odstotkov NLB, a slovenska vlada v prihodnjih letih Belgijcem ni prepustila večinskega deleža v banki. KBC je po dobrem desetletju izstopila iz NLB, zato je slovenski državi prodala celoten delež po ceni enega evra za delnico. Slovenska vlada je preprečila tudi večji vstop tujega lastništva v drugo največjo slovensko banko. NKBM je namreč leta 2011 iskala dodaten kapital na varšavski borzi a je takratna Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), v kateri je sedel tudi sedanji kandidat za nadzornika Slovenskega državnega holdinga Marko Golob, trem državnim podjetjem Elesu, Pošti Slovenije in Gen energiji naložila dokapitalizacijo NKBM. Takratni minister za finance France Križanič in nasprotnik privatizacije je zagotavljal, da bo »delnice mogoče zelo hitro in z donosom prodati«. V resnici so podjetja izgubila celoten vložek: 47,5 milijona evrov. Država je namreč nacionalizirala banke in v NLB, NKBM, Abanko, Banko Celje, Factor banko in Probanko samo v zadnji sanaciji zlila približno štiri milijarde evrov.

Medij: Manager Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 11. 12. 2014 Stran: 54

Leto 2015 bo brez dvoma v znamenju prodaje državnih deležev v podjetjih, saj prodaja 15 podjetij s prvega vladnega seznama za privatizacijo še ni končana, nekatere izjave premierja Mira Cerarja pa so že sprožile špekulacije, da se bo ta seznam še razširil. Na njem naj bi se po pričakovanjih znašli med drugim Pivovarna Laško, Pozavarovalnica Sava, Zavarovalnica Triglav, Gorenje, Petrol. nekateri ugibajo, ali bo na seznamu tudi slovenski paradni konj, farmacevtska družba Krka, v kateri imata Slovenski državni holding (SDH) in državna Kapitalska družba skoraj 27-odstotni delež.

Podjetja z državnega seznama

S prvega seznama 15 podjetij za privatizacijo so že prodani Aerodrom Ljubljana, izdelovalec laserskih naprav Fotonain kemijsko podjetje Helios. Največji je bil iztržek za Aerodrom, ki so ga država in državni skladi prodajali v konzorciju s še nekaj delničarji. Za 75,5-odstotni delež je nemško letališko podjetje Fraport plačalo 234 milijonov evrov. V kratkem bo odkupilo še preostali delež od manjših delničarjev, napovedalo pa je tudi naložbo v širitev Aerodroma. Helios so kupili Avstrijci, Fotono pa Američani. Postopki za prodajo so se že začeli pri kemijskih podjetjih Aero in Cinkarna Celje, proizvajalcu športne opreme Elan, Novi Kreditni banki Maribor (NKBM), Telekomu Slovenije, živilskem podjetju Žito in letalskem prevozniku Adrii Airways. Na začetek postopka pa še čakajo Terme Olimia. Gospodarsko razstavišče, proizvajalka papirnih izdelkov Paloma in izdelovalec orodij Unior ter Adria Airways Tehnika.

Medij: Nedeljski dnevnik Avtorji: Lucu Aleksander Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum:10. 12. 2014 Stran: 15

Po vseh preiskavah in zaslišanjih se nikakor ne da ugotoviti, kam je brez sledu izginilo neverjetnih 250 milijonov evrov, v katerih je bilo skrito tudi premoženje iz dobička državnih podjetij, kjer je imela mariborska nadškofija deleže po izplenu zloglasnih certifikatov med svojimi verniki.

Se bo novemu slovenskemu metropolitu Stanetu Zoretu za povrnitev verodostojnosti slovenski Rimskokatoliški cerkvi zdelo nujno raziskati in javnosti razgrniti, kam je s finančnimi malverzacijami pravzaprav zabredla mariborska nadškofija? Obupani upniki, ki so hoteli dobiti na vsak način nazaj svoj zaslužen denar, so ugotovili, da slovenski Cerkvi ne manjka denarja, saj si je za primerno plačilo najela mogočne zaščitnike. Do popolne razjasnitve primera »mariborska nadškofija« pa si lahko v opomin vsak večer na TV3 ogledujemo odlično narejeno kolumbijsko nadaljevanko o metodah narkobarona Pabla Emilia Escobarja.

Dolge sence škofa Rozmana