Helios

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 28. 04. 2010 Stran: 21

Ljubljana - Država bo tudi po povečanju kapitala ostala najpomembnejša lastnica Gorenja. Kad, ki ima v lasti 25,2 odstotka velenjske tovarne bele tehnike, bo namreč vplačal dokapitalizacijske delnice, ki jih bo Gorenje obstoječim delničarjem ponudilo po tem, ko bo v prvem krogu del teh odkupila ameriška International Finance Corporation (IFC). »Delnice bomo, po premisleku, vplačali,« je zatrdil predsednik uprave Kada Borut Jamnik.

Tako IFC kot obstoječi delničarji, ki bodo sodelovali pri povečanju kapitala, bodo za delnico odšteli 13,32 evra, so v ponedeljek sporočili iz velenjske tovarne bele tehnike. To je dober evro manj od njenega ponedeljkovega enotnega tečaja (14,41 evra), ki je bil ceni iz prihajajoče dokapitalizacije nazadnje enak sredi marca. Kot je znano, bo Gorenje kapital povečalo v dveh fazah. V prvi bo sodelovala le IFC, ki bo v nakup približno 2,25 milijona dokapitalizacijskih delnic vložila 30 milijonov evrov.

Takoj zatem bo sledilo se drugo povečanje kapitala, v kateri bo Gorenje dodatnih 1,5 milijona dokapitalizacijsldh delnic po isti ceni 13,32 evra ponudilo vsem obstoječim delničarjem. Ti naj bi v Gorenje vložili še dodatnih 20,2 milijona evrov, skupno torej dobrih 50 milijonov evrov. Če obstoječi delničarji ne bodo vpisali vseh ponujenih delnic, jih bo uprava Gorenja ponudila tretjim osebam, torej zunanjim vlagateljem. Kot so še pojasnili v Gorenju, bo povečanje kapitala uspešno, če bodo vlagatelji vpisali najmanj 70 odstotkov novoizdanih delnic. Osnovni kapital Gorenja, ki danes znaša 58,5 milijona evrov, naj bi po dveh povečanjih presegel 74 milijonov evrov.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja,Galun Robert Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 19. 03. 2010  Stran: 9

Vodstvo Dravskih elektrarn zavarovalo devet milijonov evrov dolga

Gre za še zadnji del 21-milijonskega posojila Dravskih elektrarn V Zvonu ostro zavračajo možnost stečaja - Cerkev v zagati

Ljubljana- Potem ko je šel konec lanskega leta v stečaj mariborski holding Infond, se zastavlja vprašanje, ali bi najhujši scenarij lahko doletel tudi mariborski Zvon Ena Holding, ki ima skoraj 40.000 malih delničarjev. Dravskim elektrarnam Mariborjetedni uspelo s predlogom za izvršbo premoženja, s katerim je Zvon Ena Holding zavaroval približno devet milijonov evrov dolga do elektrarn. V Zvonu pravijo, da sklep sodišča še proučujejo, poznavalci pa se sprašujejo, ali je predlog za izvršbo ena od posledic dolgoletne politične konfrontacije med domačo posvetno in cerkveno oblastjo. Večinski lastnik mariborskega holdinga je družba Gospodarstvo Rast, ki jo obvladujejo mariborska, murskosoboška in celjska nadškofija. S sodnim sklepom za izvršbo zastavljenega premoženja so se, vsaj za zdaj, končala že skoraj leto dni trajajoča pogajanja med Zvon Ena Holdingom in družbo Dravske elektrarne Maribor (DEM) za poplačilo devet milijonov evrov dolga, ki ga ima holding do elektrarn. To je še zadnji del od skupno 21 milijonov evrov, ki jih je leta 2007 Zvonu posodil nekdanji direktor DEM Damijan Koletnik. Dobro polovico (12 milijonov evrov) je Zvon vrnil v začetku lanskega poletja, pri drugi polovici se je zataknilo.

Ker dolgotrajna pogajanja o vračilu posojila niti po več »opominih« niso obrodila sadov, je vodstvo Dravskih elektrarn na mariborsko okrajno sodišče podalo predlog za izterjavo in zaseg premoženja, s katerim je Zvon zavaroval posojilo pri DEM, šest domačih bank pa je posledično zablokiralo vse transakcijske račune cerkvenega Zvona 1.

Medij: Dnevnik Avtorji: Več avtorjev Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 18. 03. 2010 Stran: 17

Ljubljana, Maribor - Nova Ljubljanska banka (NLB), Raiffeisen banka, Gorenjska banka, Abanka Vipa, Hypo-Alpe Adria in Nova KBM so v torek blokirale vse transakcijske račune Zvona Ena Holdinga, enega izmed petih največjih slovenskih finančnih holdingov, ki je prek družbe Gospodarstvo Rast v večinski lasti mariborske nadškofije.

Okrožno sodišče v Mariboru je namreč izdalo sklep, s katerim je v celoti ugodilo izvršnemu predlogu Dravskih elektrarn Maribor (DEM) za izterjavo Zvona Ena Holdinga in zaseg premoženja, s katerim je ta zavaroval posojilo, ki ga je leta 2007 odobril tedanji direktor DEM Damijan Koletnik. Poleg rubeža sredstev na transakcijskih računih bo tako DEM na dražbi prodal tudi 27.607 delnic NLB ter delnice dveh skladov v Bosni in Hercegovini, s katerimi je Zvon zavaroval še preostalih devet milijonov evrov posojila, s katerim je pred dvema letoma in pol financiral nakup delnic Petrola.

Da so prejeli izvršbo in da imajo blokirane račune, nam je včeraj potrdil predsednik uprave Zvona Simon Zdolšek. »Do zdaj smo vedno iskali rešitve za poplačilo obveznosti, nameravamo jih iskati tudi v prihodnje,« je dejal. »Z odločitvijo sodišča smo zadovoljni, saj smo prepričani, da vodi k vrnitvi dolgovanega zneska,« je bil kratek direktor DEM Viljem Pozeb in dodal, da izvršba še ni pravnomočna. Zvon Ena Holding se lahko na sklep sodišča pritoži v osmih dneh, vendar to ne bi zadržalo izvršbe.

Medij: Nedeljski dnevnik Avtorji: Glavič Bojan Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih
Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 24. 01. 2010  Stran: 13

KAJ JE OSTALO OD SLOVENSKE PRI(H)VATIZACIJE (3)

Horuk v nove razprodaje

Vlada razmišlja o novem valu privatizacije, v katerem bi prišli na vrsto še državni deleži v najpomembnejših slovenskih podjetjih. Strokovnjaki opozarjajo, da z novo privatizacijo ne smemo tako hiteti kot s prejšnjo, a se zdi, da se nekaterim v vladi znova zelo mudi.

Medtem ko zmagovalci slovenske privatizacije kupujejo najdražje vile v St. Moritzu in še kje, velika večina Slovencev pas praznimi žepi ugotavlja, da jim od skupaj ustvarjene družbene lastnine ni ostalo prav nič, vlada zdaj mrzlično razmišlja o še enem valu privatizacije. Slednji seveda ne bo mogel biti tako velik kot cunami iz devetdesetih let, saj v državni lasti še zdaleč ni ostalo toliko premoženja, kot ga je bilo na voljo ob prvi množični privatizaciji. Kljub vsemu bo to spet lepa priložnost, da si bo kdo omastil brke, večina državljanov pa se znova obrisala pod nosom in postala še bolj gola in bosa.

Vprašljivi učinki

Tistemu, ki že zdaj nima nič, ni moč še česa vzeti, se morda kdo tolaži. O, pa je moč. Posredno sicer, a še kako oprijemljivo in občuteno. Privatizacija oziroma prodaja državne lastnine je priljubljen ukrep marsikatere vlade, kadar želi polniti proračunsko luknjo. Poteza je na prvi pogled res videti elegantna in neboleča, a težava je, da lahkomiselne prodaje dobrih podjetij že v naslednjih letih praviloma' prinesejo še večje luknje, ki jih še teže zapolniti. Država namreč ne more več računati na redni pritok dividend za svoj lastniški delež, tudi davčni prihodki se zaradi odtekanja dobičkov v zasebne roke in v tujino radi zmanjšajo. Tega sta se v teh kriznih časih dodobra zavedli tudi naši sosedi Madžarska in Hrvaška, ki sta se znašli na robu bankrota, luknje pa ne moreta polniti niti s prodajo podjetij, saj sta jih izpustili iz rok že v prvem valu privatizacije (ko si je z nepreglednimi razprodajami državne lastnine in provizijami polnil žepe tudi marsikateri politik).

Medij: Dnevnik  Avtorji: M. P.  Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 12. 12. 2009  Stran: 24

Ljubljana - Color, ki ga je Helios prevzel že leta 2004, je po novem le še eden od Heliosovih poslovnih obratov. V Heliosu so se namreč pred dnevi sprejeli odločili, da si pripojijo Color in tako prevzamejo vso njegovo premoženje in obveznosti, to pa so potrdili tudi na skupščini.

Medij: Dnevnik Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 06. 10. 2009 Stran: 26

Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) je na ljubljansko okrožno sodišče vložilo zahtevo za sodni preizkus primernosti denarne odpravnine v znesku 8,56 evra na delnico, ki jo je na zadnji skupščini družbe Color glavni delničar Heliosa sprejel kot primemo. V VZMD menijo, da je višina odpravnine prenizka, saj »ne upošteva premoženjskegain pridobitnega stanja družbe na dan 21. avgusta 2009«. Že iz podatkov skupščinskega gradiva izhaja, da predstavljajo zadržani dobički družbe iz minulih let okoli 77 odstotkov odpravnine, dodajajo v VZMD.

Medij: Finance Avtorji: M. Be. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Na kratko Datum: 06. 10. 2009 Stran: 6

Helios ob iztisnitvi iz Colorja malim delničarjem za delnice ponuja prenizko odpravnino, ocenjuje VZMD (Vseslovensko združenje malih delničarjev). Na okrožno sodišče v Ljubljani je VZMD vložil zahtevo za sodni preizkus primernosti denarne odpravnine. Helios ponuja za vsako delnico 8,56 evra, nase pa bo prenesel 2.378 delnic. Na VZMD menijo, da bi morala biti odpravnina veliko višja, saj pomenijo zadržani dobički družbe iz minulih let kar 77 odstotkov odpravnine. Ko in če bo Color po iztisnitvi Heliosu izplačal dobiček, bo jasno, da je ta iztisnil male delničarje za pičlih deset odstotkov knjigovodske vrednosti delnice, menijo na VZMD. Predsednik uprave Heliosa Uroš Slavinec je včeraj dejal, da malim delničarjem Colorja ponujajo pravično odpravnino.

Medij: Dnevnik Avtorji: ModicTomaž Teme: Mali delničarji, Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 25. 08. 2009 Stran: 18

Skupina Prva ob polletju z manjšim dobičkom

Skupina Prva je v prvi polovici leta ustvarila skoraj 130.000 evrov čistega dobička, kar je rezultat manjših prihodkov iz poslovanja in večjih prihodkov iz naložb, so sporočili iz družbe. V enakem obdobju lani je dosegla skoraj 2,5 milijona evrov čistega dobička, ki pa je bil le rezultat odloženega davka iz dobička. Helios iztisnil male delničarje Colorja Helios je na petkovi skupščini medvoškega Colorja iztisnil manjšinske delničarje.

Poročali smo, da bo moral skoraj 2400 malim delničarjem izplačati odpravnino v znesku 8,56 evra za delnico. Sava seli Maksimo Invest na DLC Sava je družbi DLC, ki je v lasti luksemburške družbe Vincent S. A. Holding, prodala odstotek Maksime Invest, največje lastnice NFD Holdinga. Sava ima tako v lasti še skoraj 18 odstotkov Maksime Invest in je za CBH druga največja lastnica družbe. Istrabenz Turizem brez dividend Istrabenz Turizem bo celotni bilančni dobiček v znesku 23,3 milijona evrov prenesel v naslednje poslovno leto.