Helios

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja,Červek Urban,Gole Nejc Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 01. 2011 Stran: 9

Vatikanski finančniki iščejo izhod iz težav

Stanković: Po nam znanih podatkih so vsi deleži in finančne naložbe zastavljeni pri bankah - Mase za poplačilo upnikov v primeru stečaja menda le za 60 odstotkov - Bo NFD Holding iskal nova zavarovanja?

Maribor, Ljubljana - Potem ko sta konec prejšnjega tedna plačilno nesposobnost najprej razglasila finančna holdinga Zvon Ena in Zvon Dva, nato pa še podjetje Gospodarstvo Rast, se v zakulisju nadaljujejo pogajanja med tujimi svetovalci mariborske nadškofije in bankami upnicami. Dokler se pogovori ne končajo - časa je menda tri ali štiri tedne -, vpleteni ne želijo napovedovati usode omenjenih podjetij. Vse več pa je govoric, da bi lahko prezadolžena podjetja, povezana z gospodarsko upravo mariborske nadškofije, končala v stečaju. S tem bi bile na voljo za prodajo številne naložbe obeh holdingov.

---

Čeprav so omenjena podjetja plačilno nesposobnost na portalu Ljubljanske borze razglasila že v petek, na Okrožnem sodišču v Mariboru še niso prejeli nobenega predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti, niti od holdingov Zvon Ena in Zvon Dva niti od Gospodarstva Rast. »Dokler tega ne storijo ali dokler tega ne stori kateri od upnikov, nadaljnjih postopkov pred sodiščem ni mogoče napovedovati in sodišče pri ravnanju insolventnega dolžnika nima nobene vloge,« sporočajo s sodišča.

V Gospodarstvu Rast, ki je v večinski lasti mariborske nadškofije, manjšinska deleža pa imata še škofiji Novo mesto in Murska Sobota, in ga od odstopa dolgoletnega glavnega ekonoma nadškofije Mirka Krašovca vodi Dušan Zazijal, nastalega položaja uradno ne želijo komentirati. Sporočajo le, da pogajanja med tujimi svetovalci, banko TMF in skupino Rothschild ter bankami upnicami (največja je NLB, op. p.) še naprej potekajo, pri tem pa bodo še naprej izvajali intenzivne aktivnosti finančnega prestrukturiranja vseh treh družb. Predlog njihovega finančnega prestrukturiranja bo po pričakovanju uprave Gospodarstva Rast pripravljen v naslednjih treh ali štirih tednih.

Medij: Delo - Sobotna priloga Avtorji: Pavlovčič Lidija Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Sobotna priloga Datum: 25. 09. 2010 Stran: 16 Foto: Aleš Černivec

Janez Bohorič, predsednik uprave Save Kranjska Sava sodi med večje poslovne skupine v Sloveniji, njen predsednik uprave pa naj bi ostal branik tako imenovane gorenjske gospodarske naveze, ki po padcu Bineta Kordeža, upokojitvi nekdanjega direktorja Gorenjske banke Kavčiča in finančni slabitvi družbe NFD Valanta izgublja moč. 

Sava je iz skromnega zasebnega podjetja Atlanta, kasneje Vulkana za izdelavo pnevmatik in gumijastih izdelkov, po nacionalizaciji leta 1946 pa preimenovanega v Savo, v devetih desetletjih prerasla v koncem s 30 družbami, 2400 zaposlenimi in več kot 170 milijoni evrov prihodkov. Po poslu stoletja, v katerem je Sava pred trinajstimi leti s prodajo dela proizvodnje pnevmatik ameriškemu koncernu Goodyear zaslužila skoraj desetkrat več, kot je sprva kazalo, je dobila finančno podlago za nakupe hotelov na Bledu, zdravilišč po Sloveniji, igrišč za golf, vlaganje v nepremičnine in delnice.

---

Savo je med poslovnim razcvetom vodil Janez Bohorič. V družbo, kjer je kot kemijski inženir začel poslovno kariero, se je vrnil leta 1990 z visokim političnim kapitalom dobrih zvez in poznanstev, ki jih je nabral v drugi polovici 80. let, ko je bil v tedanji Šinigojevi vladi podpredsednik za gospodarstvo. Tretji mandat vodenja Save se njemu in obema članoma uprave izteče prihodnje leto. Razburljivi poslovilni meseci so se začeli že konec lanskega leta, ko so vsi trije vstopili med upokojence, vodenje pa obdržali na podlagi posebne pogodbe, kar je spremljano s sumnicenji. Te in druge očitke sprožajo nekateri delničarji, ki jih moti vpletenost Save v Merkurjevo zgodbo o menedžerskem prevzemu. Zaradi tega posla bo Sava letos poslovala z izgubo namesto z dobjčkom, tarča očitkov pa je zato tudi Janez Bohorič.

Z njim smo se pogovarjali v torek in večji del pogovora namenili reševanju Merkurja in nalogah predsednika uprave Merkurja Bojana Knupleža. Ta vprašanja kljub nenadni smrti Bojana Knupleža ostajajo v intervjuju, tudi na Bohoričevo željo. Poklical nas je v petek navsezgodaj, po Merkurjevi objavi novice o Knupleževi smrti, in povedal, da se želi z besedami o njem v intervjuju pokloniti njegovemu spominu.

Najbolj vroča zadeva tudi za Savo kot solastnico Merkurja je njegovo reševanje pred bankrotom. Vzrok za Merkurjevo agonijo je tudi menedžerski odkup. Zakaj ste se odločili za pomoč Binetu Kordežu pri menedžerskem prevzemu Merkurja? Niste pomislili na tveganje?

Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: Sklici skupščin delniških družb
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 22. 06. 2010 Stran: 26

Domžale - Skupina Helios pod vodstvom Uroša Slavinca se vztrajno pobira iz gospodarske krize. »Zaradi veliko dela smo uvedli delo tudi med konci tedna, kjer smo lahko, pa smo uvedli tudi nočno izmeno. V prvih petih mesecih smo ustvarili 3,6 milijona evrov čistega dobička, prodajo pa povečali za 14 odstotkov na 116,8 milijona evrov,« je na petkovi skupščini povedal Slavinec in dodal, da je bila rast prodaje v maju na medletni ravni celo več kot 20-odstotna.

---

Delničarji so na skupščini podprli predlog uprave, da letos ponovno ne izplačajo dividend, upravi pa obnovili pooblastilo za nakup do deset odstotkov lastnih delnic. »Tako težkega leta, kot je bilo minulo, Helios v novejši zgodovini še ni doživel.

Prekinili smo svetovalne storitve, znižali stroške marketinga, znižali prejemke uprave, investicije in zaloge. Lanski rezultati so bili glede na gospodarske razmere dobri, a kljub temu skromni. Zato predlagamo, da se dividende ne delijo, s čimer bi se Helios kapitalsko okrepil,« je odločitev o neizplačilu dividend pojasnil Slavinec.

Za edini nasprotni predlog je sicer poskrbel kar predsedujoči skupščini Marko Vresk. Ta je namreč s svojim predlogom, ki ga je uskladil z nekaterimi večjimi lastniki, iz statuta črtal člen, po katerem so bili do udeležbe na dobičku upravičeni tudi člani nadzornega sveta.

Medij: Finance Avtorji: M. Be. Teme: Sklici skupščin delniških družb, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 21. 06. 2010 Stran: 4

Lastniki Heliosa so v petek na skupščini sklenili, da od 10,7 milijona evrov bilančnega dobička 161.845 evrov namenijo za povečanje rezerv, v preneseni dobiček pa so razporedili 10,6 milijona evrov. Uprava, ki jo vodi Uroš Slavinec, in nadzorniki, kijih vodi Simon Zdolšek, so dobili razrešnico. Statut so prilagodili zakonu o gospodarskih družbah, upravo pa pooblastili za nakup lastnih delnic. Pooblastilo velja 18 mesecev.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 31. 05. 2010 Stran: 19

Ljubljana - Več sto tisoč slovenskih vlagateljev bo letos ostalo brez dividend. Zaradi rekordnih izgub in prevelikega obsega finančnega dolga številne najpomembnejše slovenske družbe letos ne načrtujejo izplačila dividend, le redke pa bodo svojim delničarjem razdelile višje dividende kot v minulem letu.

---

Nova KBM, Nova Ljubljanska banka, Zavarovalnica Triglav, Gorenje, Helios, Luka Koper, Pozavarovalnica Sava, Istrabenz, Juteks, Iskra Avtoelektrika, Mlinotest in Intereuropa so le nekatere večje družbe, ki letos svojim delničarjem ne nameravajo izplačati dividend. Teh ponovno ne bo dobila niti večina od okoli pol milijona delničarjev holdingov, ki so nastali iz nekdanjih pooblaščenih investicijskih družb. Glavno besedo o (ne)izplačilu dividend bodo imeli seveda delničarji. Ti bodo namreč o delitvi bilančnega dobička odločali na skupščinah, ki se bodo v večji meri začele odvijati prihodnji mesec.

Vse družbe, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, bodo po neuradnih ocenah letos za dividende namenile manj kot 100 milijonov evrov, od česar večina odpade na Krko in Mercator. Družbi, ki ju vodita Jože Colarič in Žiga Debeljak, bosta namreč letos za izplačilo dividend skupaj namenili kar 64 milijonov evrov oziroma 12 milijonov evrov več kot leto prej. Na tretje in četrto mesto po višini dividend sta se uvrstila Gorenjska banka in Telekom Slovenije. Slednji je za dividende v preteklih letih namenjal najvišje zneske, letos pa naj bi delničarjem izplačal za slabih 20 milijonov evrov dividend. Sedaj že nekdanji predsednik uprave Telekoma Slovenije Bojan Dremelj je sicer vletnem poročilu zapisal, da z letošnjim predlogom za izplačilo dividend »ohranjajo stabilno politiko dividend«, vendar pa velja ob tem omeniti, da bo letošnja dividenda Telekoma predvidoma za polovico nižja kot lani in štirikrat nižja kot v letu prej.

 
 
 

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 11. 05. 2010

Ljubljana - "V kolikor Zvonu Ena Holdingu ne bo uspelo podaljšati kratkoročnih posojil, lahko nastala situacija povzroči, da družba ne bo sposobna nadaljevati poslovanje v takem obsegu in vsebini kot sedaj," v letnem poročilu Zvona Ena Holdinga opozarja revizorka ABC Revizije Katarina Kolarič.

Katere naložbe je zastavil in ali so med njimi tudi deleži Heliosa, Cinkarne Celje, Abanke, Petrola... v letnem poročilu ni razkrito.

---

Konec decembra lani je imel namreč Zvon Ena Holding pri bankah najetih za le 8,2 milijona evrov dolgoročnih in za kar 229 milijonov evrov kratkoročnih posojil. Poleg tega si je pri družbah v skupini kratkoročno sposodil 15 milijonov, pri drugih neznanih družbah pa še dodatnih 139 milijonov evrov. Skupno je imel tako Zvon Ena Holding, ob le 76,5 milijona evrov kapitala, za več kot pol milijarde evrov obveznosti, s katerimi je financiral pretežno dolgoročne projekte.

Za najeta posojila je Zvon Ena Holding izdal za 150 milijonov evrov menic in zastavil Krekovo družbo za upravljanje, T-2 ter za skoraj 140 milijonov evrov naložb. Katere naložbe je zastavil in ali so med njimi tudi deleži Heliosa, Cinkarne Celje, Abanke, Petrola... v letnem poročilu ni razkrito.

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož  Teme: Mali delničarji  Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik  Datum: 05. 05. 2010  Stran: 22

Ljubljana - Na sedež velenjskega Gorenja so včeraj prispeli prvi nasprotni predlogi za glasovanje o novih članih nadzornega sveta, o katerih bodo delničarji odločali na skupščini 28. maja. Oba sta za zdaj uradno poslali le združenji malih delničarjev. Medtem ko Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) namesto Maje Makovec Brenčič za nadzornika predlaga »bolj izkušenega« Haralda Karnerja, so iz Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (MDS) včeraj sporočili, da bi namesto prvega moža Heliosa Uroša Slavinca na položaju raje videli mag. Nikolaja Abrahamsberga, nekdanjega kandidata za direktorja zakonodajne službe državnega zbora, ki je leta 2005 še pred imenovanjem odstopil.

---

Po neuradnih informacijah bi lahko v Gorenju, kjer naj bi se do nasprotnih predlogov uradno opredelili do konca tedna, še kakšnega prejeli v prihodnjih dneh, pri čemer ni nujno, da bi se ti nanašali zgolj na imenovanje nadzornikov.

Kot smo že poročali, je nadzorni svet Gorenja v sklicu skupščine delničarjem predlagal, da za svoje naslednike poleg Slavinca in Makovec-Brenčičeve imenuje še Petra Kraljica, Keitha Milesa in Rudija Šepiča. Šestega predstavnika kapitala naj bi predlagala ameriška International Finance Corporation (IFC), ki bo po načrtovani dokapitalizaciji (vanjo naj bi v prvem krogu vložila 30 milijonov evrov) postala lastnica več kot 12 odstotkov Gorenja.

Medij: Večer  Avtorji: STA  Teme: Mali delničarji  Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 05. 05. 2010  Stran: 10

Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) in Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (MDS) sta vložili nasprotna predloga glede nove sestave nadzornega sveta Gorenja. VZMD tako namesto kandidatke Maje Makovec Brenčič za nadzornika predlaga Haralda Karnerja, MDS pa namesto Uroša Slavinca mag. Nikolaja Abrahamsberga.

---

Iz VZMD so včeraj sporočili, da so s presenečenjem sprejeli odločitev nadzornega sveta Gorenja, da med petimi predlaganimi kandidati za novi nadzorni svet, ki ga bodo izvolili na skupščini 28. maja letos, ni predstavnikov malih delničarjev. Po podatkih, s katerimi razpolagajo v VZMD, naj bi imela kandidatka za novi nadzorni svet Gorenja Makovec Brenčičeva manj nadzornih izkušenj kot drugi predlagani kandidati. Zato VZMD predlaga Karnerja, ki je po oceni združenja strokovnjak z bogatimi izkušnjami pri zaščiti interesov malih delničarjev.

---

Po navedbah MDS je predlagani nadzornik Uroš Slavinec predsednik uprave Heliosa in član nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav. "Tako je v koliziji interesov, saj bi lahko kot verjetni dobavitelj barv in lakov, ki jih Gorenje uporablja v proizvodnji, prišel do zaupnih informacij in bi s tem omejeval prosto konkurenco na trgu," so sporočili iz MDS. Poudarjajo tudi, da je Slavinec udeležen v nedokončanem postopku iztisnitve malih delničarjev iz družbe Color, poleg tega naj bi bil prek družbe Helko tudi pomemben delničar Heliosa.

Medij: Žurnal24  Avtorji: J. Z. Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković  Rubrika / Oddaja: Biznis  Datum: 05. 05. 2010  Stran: 13

Gorenje - Mali delničarji vsak s svojim predlogom - 10 članov ima nadzorni svet Gorenja. Pet jih bodo delničarji volili 28. maja.

---

Mali delničarji si prizadevajo, da bi na skupščini Gorenja konec maja dobili svojega predstavnika v nadzornem svetu (NS). "Gorenje ima 21.400 malih delničarjev, ki imajo skupaj v lasti skoraj 30 odstotkov vseh delnic," pojasnjujejo v Vseslovenskem združenju malih delničarjev, ki ga vodi Kristijan Verbič. Namesto Maje Makovec Brenčič z ekonomske fakultete predlagajo svojega kandidata Haralda Karnerja, ki naj bi imel več izkušenj.

---

Konkurenčno društvo malih delničarjev MDS, ki ga vodi Rajko Stanković, je že prejšnji teden poslalo predlog, naj se namesto prvega moža Heliosa Uroša Slavinca v NS izvoli mag. Nikolaj Abrahamsberg. Opozarjajo, da bi bil lahko Slavinec v navzkrižju interesov, saj prodaja barve, ki jih Gorenje potrebuje.