Helios

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 25. 05. 2011 Stran: 24

Ljubljana - Nova Ljubljanska banka (NLB) je zahtevala stečaj cerkvenega holdinga Zvon Ena, ker je po njenem mnenju tudi poplačilo v višini borih 16 odstotkov, kolikor v prisilki »obljublja« uprava Zvona, daleč od realnosti. Ne le da bi z odprodajo premoženja zbrali premalo denarja za poplačilo zavarovanih upnikov. Ker bodo z zasegi premoženja skoraj zagotovo sledili še preostali upniki, zaradi propadle naložbe v T2 pa se Zvonu obeta tudi do 77 milijonov evrov visoka dodatna obveznost, bi navadni upniki dobili vrnjenih kvečjemu nekaj odstotkov oziroma celo manj, kot predvideva Zvon v primeru stečaja, so prepričani v NLB pod vodstvom Boža Jašoviča.

Da je predlagana sanacija Zvona praktično neuresničljiva, NLB že v samem ugovora izpostavi, da »kot ločitveni upnik ne bo podala nikakršnega soglasja k reprogramu in spremembi pogojev terjatev, kijih ima do dolžnika«. »Ravno tako ni pričakovati, da bo svoje terjatve reprogramirala ločitvena upnica Nova KBM, ki je že začela unovčevanje zavarovanj,« so navedli v banki, ki je do Zvona izpostavljena s skoraj sto milijoni evrov. Ker je finančna sanacija, ki bi trajala do leta 2015, temeljila na reprogramu posojil in znižanju obrestne mere za polovico, je usoda Zvona, vsaj po trenutnem načrtu, zapečatena.

Medij: Večer Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 15. 04. 2011 Stran: 11

Telekom Slovenije pa je proti vodenju postopka prisilne poravnave v T-2

Upniki mariborske finančne družbe v pretežno cerkveni lasti Zvon Ena Holdinga, ki je od konca marca v prisilni poravnavi, so se v sredo prvič sestali na seji upniškega odbora, je sporočila prisilna upraviteljica Mojca Breznik. Za predsednika upniškega odbora je bil izvoljen direktor Celjske borzno posredniške hiše (CBH) Zdenko Podlesnik.

Kot je še pojasnila Breznikova, je uprava družbe upnikom predstavila predlog načrta finančnega prestrukturiranja in jim razdelila poročilo uprave o načrtu finančnega prestrukturiranja.

"Prisotni so v razpravi izrazili večja pričakovanja poplačila terjatev od predstavljenih in se strinjali, da je s sodelovanjem in uspešnim vodenjem postopka prisilne poravnave mogoče doseči boljše poplačilo. Nadaljevanju postopka prisilne poravnave ni nihče nasprotoval," je zapisala prisilna upraviteljica Zvona Ena Holdinga.

Medij: Novi glas Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 07. 04. 2011 Stran: 13

Težko reševanje mariborskega finančnega poloma

Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) je v petek, 1. aprila, po pisanju časnika Dnevnik kot prva banka zasegla premoženje cerkvenih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, je poročala Slovenska tiskovna agencija. Šlo naj bi za 23, 7 milijona evrov. Če bodo NKBM sledile tudi druge banke, bo predlagana prisilna poravnava holdingov najverjetneje propadla, družbi pa pristali v stečaju. Druga največja slovenska banka, ki je do holdingov izpostavljena za več kot 54 milijonov evrov, je po pisanju Dnevnika unovčila 5,6 odstotka domžalskega Heliosa, slabe štiri odstotke Cinkarne Celje, dobra dva odstotka Petrola in 75.400 delnic novomeške Krke. Ali je banka ostala lastnica teh delnic ali pa jih je že prodala naprej, bo po pojasnilih časnika znano v naslednjih dneh. Prav tako bo šele v začetku prihodnjega tedna znano, ali je banka holdingoma, ki sta povezana z mariborsko nadškofijo, zaplenila tudi deleže v družbah Hoteli Bernardin, Terme Olimia in Terme Olimia Bazeni, Beti Holding, Etol, Sava in drugih, ki sta jih finančni družbi zastavili kot zavarovanje za posojila. Potezo NKBM je po ugibanjih Dnevnika najbrž izzval petkov predlog prisilne poravnave, v kateri Zvon Ena in Zvon Dva upnikom, ki jim dolgujeta čez 376 milijonov evrov, ponujata zgolj 16- oziroma 15-odstotno poplačilo terjatev. Po pričakovanjih naj bi sprožila učinek domin, ko bodo z unovčevanjem zastavljenega premoženja začele tudi druge banke, tako kot se je to zgodilo v primeru Infond Holdinga.

Medij: STA Avtorji: gm/arh Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 07. 04. 2011 Stran: splet 12.23

Maribor, 7. aprila (STA) - V iskanje rešitev in možnosti dokapitalizacije smo vložili vso razpoložljivo moč, žal pa do tega trenutka še nismo uspeli dokončno najti strateškega partnerja, čeprav so v teku intenzivni pogovori, je v odgovoru na pismo društva Mali delničarji v zvezi z reševanjem finančne zagate cerkvenih družb zapisal mariborski nadškof Marjan Turnšek.

Kot je ob tem še zapisal, se tudi sam zavzema za pravočasno in korektno obveščanje o dogajanju, a hkrati dodal, da niti sam niti nadškofijska gospodarska uprava nista neposredno povezana z dogajanjem v obeh holdingih, torej Zvonu Ena in Zvona Dva, ki sta oba v postopku prisilne poravnave. Oba imata namreč po njegovem svoje vodstvene organe, ki so odgovorni tako za iskanje rešitev kot tudi za obveščanje javnosti.

"Ko bodo pogovori končani in ko bo znano, ali bodo obrodili sadove ter bodo sredstva za dokapitalizacijo zagotovljena, vas bomo o tem ustrezno obvestili," je obljubil Turnšek in dodal, da si sami iskreno prizadevajo za čim hitrejšo pozitivno rešitev, vendar pa vse ni odvisno od njih. Kot je še dodal, se zavedajo, da lahko vsako enostransko dejanje upnikov za seboj potegne plaz, ki ga je težko ustaviti.

S tem se je Turnšek odzval na sobotno pismo malih delničarjev, ki so izrazili ogorčenje, da so kljub dogovoru o pravočasnem in korektnem obveščanju vseh delničarjev v zvezi s problematiko obeh holdingov za petkovo zaplembo dela premoženja obeh Zvonov s strani NKBM izvedeli iz medijev.

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 01. 04. 2011 Stran: 25

Ljubljana - Vodstvi holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, ki skušata bankrotirani družbi sanirati skozi prisilno poravnavo, sta navadnim upnikom, ki jim dolgujeta čez 376 milijonov evrov, dala na izbiro: ali sprejmejo poplačilo pičlih 16 oziroma 15 odstotkov terjatev ali pa bodo njihove izgube v primeru stečaja še višje.

Če bi banke potrdile predlagani prisilni poravnavi, bi se Zvon Ena razdolžil za dobrih 200 milijonov evrov, Zvon Dva pa za več kot 100 milijonov evrov. Prvi bi moral sicer upnikom najkasneje do leta 2015 vrniti okrog 40, drugi pa 18,5 milijona evrov, pri čemer se terjatve ne bi obrestovale. »Zasledovali bomo cilj zniževanja obresti za posojila s strani ločitvenih upnikov, dogovor o moratoriju na servisiranje dolga in reprogram posojil,« so kot enega glavnih ukrepov sanacije navedli v Zvonu Ena Holdingu.

Upnike bi poplačali z razprodajo naložb

Viri za poplačilo upnikov bi bili tudi dobički, ustvarjeni z upravljanjem naložb, vendar bi se jih poplačalo predvsem z odprodajo tako kratkoročnih kot dolgoročnih naložb. Katere bi prodali in kdaj, niso razkrili. »Navajanje predvidenih cen, po katerih bodo naložbe prodane, in rokov za prodajo, bi lahko omogočilo špekulacije s strani potencialnih kupcev, ki bi se zavedali dejstva, da družba do določenega dne mora prodati posamezno premoženje, s čimer bi bilo moč izsiljevati znižanje kupnine,« sta pojasnili obe družbi.

Medij: Večer Avtorji: Čokl Venessa Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 25. 03. 2011 Stran: 11

Z mariborsko nadškofijo lastniško povezana finančna holdinga Zvon Ena in Zvon Dva predlagata prisilno poravnavo. Postajajo banke upnice kooperativnejše? Ekonomista dr. Bogomirja Kovača ne bi začudilo, Cerkev le ni običajni lastnik, pravi.

K čemur ju je, generalno, primoral tudi časovni načrt v insolvenčni zakonodaji. Zvona poskušata z mehkejšim prestrukturiranjem, pravi Kovač, stečaj bi bil trša pot, pri prisilkah, četudi so po svoje le prvi narok stečaja, se menedžment nadeja boljših epilogov. Upniki pa tudi računajo, da bodo v prisilni poravnavi vendarle bolje poplačani, kot bi bili v stečaju.

Večinski lastnik Zvona Ena je Gospodarstvo Rast v lasti mariborske nadškofije. Po Zvonu Ena in Zvonu Dva so pred meseci tudi v Rastu razglasili plačilno nesposobnost. Ali bo Gospodarstvo Rast zdaj, tako kot Zvona, tudi šlo v poskus prisilne poravnave? Da imajo "na razpolago še nekaj dni", skopo odgovarjajo v mariborski nadškofiji. In da aktivno iščejo optimalno rešitev v obstoječih možnostih, dokončne rešitve pa še ni. Finančni, bančni svetovalci, v prvi vrsti iz bančne skupine Rotschild, ki so jih pri gospodarski upravi mariborske nadškofije poklicali na pomoč, ko so cerkvene finance nasedle, redno obveščajo o vseh novih predlogih v pogajanjih z upnicami, a da je vsebina v tej fazi poslovna tajnost, pa je tiskovni predstavnik nadškofije Igor Vojinovič odgovoril na naše vprašanje, ali drži, da so banke upnice po novem bolj dojemljive za finančne težave v Mariboru ter da so pripravile nov predlog in v dogovarjanju o sanaciji nadaljujejo z novih pogajalskih pozicij.

Medij: Večer - V soboto Avtorji: Stojen Jure Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: V soboto Datum: 19. 02. 2011 Stran: 7

Zaradi plačilne nesposobnosti obeh holdingov Zvon bo v kratkem razprodaja vidnih slovenskih podjetij, za nizke kupnine bodo sokrivi tudi bančniki

Še ena razprodaja se bliža. Tista, na kateri bodo ponudili dobrih 69 odstotkov Mladinske knjige Založbe. Pa dobrih 97 odstotkov Cetisa Graf, največjega delničarja celjskega Cetisa - podjetja, ki med drugim tiska naše potne lista. Enako velja za slabo četrtino celjske Cinkarne. Prav tako za dobrih 38 odstotkov Heliosa, tovarne barv iz Domžal. In dobrih 90 odstotkov Steklarne Rogaška. Tudi mnogo drugih delniških paketov bo šlo na razprodajo. Vsi gredo na trg, čeprav si borzni tečaji še niso opomogli in čeprav v Sloveniji ni veliko ljudi, ki bi si nakup lahko privoščili. V tujini pa ni veliko takih, ki bi se v tak nakup želeli spuščati. Tuji finančni svetovalci jih zdaj sicer mrzlično iščejo, kako uspešni bodo, še ni znano.

Medij: Večer Avtorji: Lorenci Mirko Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 31. 01. 2011 Stran: 5

GLOSA

"Tudi jaz sem padel, Gospod, izdali so me ošabnost, počutnost, sebičnost, lahkomiselnost. Padel sem, toda ker me ti, Gospod, gledaš s tako ljubeznijo, bom vstal in šel dalje."

Tako je med sopihanjem mrmral mariborski nadškof Franc Kramberger, potem ko si je nekoliko oddahnil po prvem delu naporne hoje proti vrhu Kalvarije, kamor ga je vodilo 455 stopnic proti cerkvi svete Barbare. Tako na oko se mu je zdelo, da je morda na polovici poti, vendar ga je že vse bolelo. Sicer ni bil videti oprtan, toda le on je vedel, da se je na svoj križev pot odpravil z bremenom 800 milijonov evrov na plečih, kolikor je bil dolg njegove škofije. Sklenil se je pomujati na vrh po najtežji poti, kajti zavedal se je, da je njegov greh velik in da mora biti globoko tudi njegovo kesanje, kar lahko še najbolj dokaže, če ne bo prizanašal niti svojemu telesu. Sedel je torej na eni od stopnic, zrl v dolino in solze so ga oblile, ko je pomislil in šepetal, kaj vse grozi, če ga bodo Vatikan in cerkvena ter posvetna Ljubljana res pustili na cedilu, samega v nesreči in revnega kot cerkveno miš: "Betnavski dvorec bi menda rade vzele banke, Slomškovo knjigarno, del Andreanuma, orglarsko delavnico v Hočah ..., to vidim od tukaj. Kaj bo z delno našimi podjetji Heliosom, Abanko, Termami Olimia, Steklarno Rogaška, Mladinsko knjigo ...? Tudi samostan v Studenicah je v nevarnosti, župnišče v Črnečah, Kolpingov dom enako. In kaj bodo Rorekli naši razočarani in obubožani mali delničarji, ki jih je moj ekonom Mirko Krašovec vabil z besedami o naši Cerkvi: 'Bogata je le glede svojega poslanstva in programov ter namenov svojega delovanja.' In smo jim še sporočali: 'Naš kapital je zaupanje.'" Malce se je razvedril, ko se mu je pogled ustavil na nadškofijskih vinogradih na strmini, ki jo je premagoval, in pomislil: Hvala bogu, nad njimi ne visi hipoteka, masno vino bomo imeli svoje, če bi nam ga, jezni, ne dovažali več okoliški vinogradniki.