Helios

Medij: Večer Avtorji: Čokl Vanessa Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 28. 02. 2012 Stran: 9

Mariborsko okrožno sodišče je prisilno poravnavo finančno nasedlega holdinga v večinski lasti mariborske nadškofije obrnilo v stečaj. Banke bodo prodajale zastavljeno premoženje, delničarji pa nimajo česa pričakovati, pravi Rajko Stankovič iz Društva Mali delničarji Slovenije.

---

Potrditev prisilne poravnave T-2 in s tem razlastitev finančnega holdinga Zvon Ena v tem komunikacijskem podjetju sta zabili zadnje žeblje v krsto Zvonu, sta se včeraj popoldne, ko je mariborsko okrožno sodišče objavilo, da pritrjuje zahtevi največje upnice, NLB, in prisilno poravnavo Zvona Ena spreminja v stečaj, strinjala Zvonov odvetnik Bojan Pečenko in predsednik Društva Mali delničarji Slovenije Rajko Stankovič.

Mali delničarji nimajo česa pričakovati

Vse gospodarske družbe okrog mariborske nadškofije so zdaj v stečaju: finančna holdinga Zvon Ena in Zvon Dva ter nadškofijsko Gospodarstvo Rast, večinski lastnik Zvona Ena. Pred vrati pa: nova privatizacija podjetij v portfelju finančno nasedlih mariborskih finančnih družb, zdaj od bank zastavnih upnic. Kmalu bodo, predvideva Stankovič, naprodaj deleži v dobrih podjetjih: v domžalskem Heliosu pa Mladinska knjiga Založba, Cinkarna Celje ... In to, spričo krizne gospodarske situacije, relativno poceni. Kljub temu upa, da bodo prodajalci, kolikor je le mogoče, sledili ekonomski logiki in ne za vsako ceno prodajali - pod ceno. Pristojni, cerkveni in državni, pa naj raziščejo odgovornost, poziva. Na krivce za ta polom, zdrs v globoko finančno luknjo, da bi morala pasti najmanj odškodnina. Mali delničarji, okrog 65 tisoč jih je še v obeh Zvonih, ki so verjeli, da se s Cerkvijo zvezano gospodarstvo ne more sesuti, niti veliki (tu so slej ko prej tudi druge katoliške škofije od Kopra do Ljubljane) pa da od stečaja nimajo česa pričakovati. Predsednik društva malih delničarjev se ne more znebiti občutka, da bi bilo drugače, če bi pri nas bilo manj nevoščljivosti in bi bila Katoliška cerkev, katere sestavni del je mariborska nadškofija, bolj enotna. Morda, razmišlja, pa bi po tej poti le omehčala NLB in bi vsaj Zvon Ena ostal v perspektivnejši prisilni poravnavi.

Banke zavrnile reprogramiranje

Prispevek Ane Bučar za Odmeve TV SLO 1 ob 22 uri, dne 14.02.2012 o posledicah morebitnega končnega propada Mariborske nadškofije.  

Usoda mariborske nadškofije je predvsem odvisna tudi od usode cerkvenega holdinga Zvon ena Holding, ki čaka le še na odločitev mariborskega okrožnega sodišča. To mora odločiti o predlogu NLB-ja, ki nasprotuje prisilni poravnavi. Če se bo sodišče strinjalo z NLB-jem, gre Zvon ena, tako kot pred njim Gospodarstvo rast in Zvon dva holding, v stečaj. Za ogled prispevka pritisnite na sliko ali TUKAJ ali pa preberite magnetogram celotnega prispevka v nadaljevanju.

---

NLB (pred njim pa že Abanka) je zagotovil, da terjatev do holdinga ne namerava reprogramirati in zavrnil navedbe, da se je z njim sporazumel o prodaji delnic. Po drugi strani pa finančni izvedenec Franc Kolenc vztraja pri svojem mnenju, da verjame v več kot polovično možnost uspešne izvedbe finančnega prestrukturiranja Zvona ena Holding. Dvom v neodvisnost finančnega izvedenca Franca Kolenca, pa je bil izražen včeraj tudi v članku časnika Delo. 

---

Mali delničarji si sicer želimo, da bi prostovoljna poravnava uspela, a se bojimo, da je za to zelo malo možnosti. Bomo pa ob morenitnem stečaju pozvali na odgovornost sedanje in bivše poslovodstvo in bivše nadzornike. Upamo le, da bo temu sledila tudi cerkev med "svojo elito".

Sodnica pa naj bi svojo odločitev pisno predvidoma sporočila v mesecu dni.

Medij: Vestnik Murska Sobota Avtorji: J.V. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 02. 02. 2012 Stran: 3

Škofi mimo Maribora

Ukinitev mariborske nadškofije in njena razdelitev med murskosoboško in celjsko škofijo ni le hipotetična

Seja Slovenske škofovske konference v Celju je potekala v času, ko so tuje, predvsem avstrijske banke napovedale zaplenitev pretežnega dela premoženja mariborske nadškofije, kije bilo zastavljeno za vrtoglave finančne pa tudi gradbene posle te institucije.

Za zaseg premoženja naj bi se tokrat odločili tuji banki Sparkasse in Bawag. Vsaj za eno lahko trdimo, daje blizu idejni provenienci Cerkve. Zato po svoje preseneča tako radikalen rez teh bank, ki očitno ne vidijo več izhoda iz finančne krize mariborske nadškofije, še posebno zdaj, ko so formalno razkrite tudi finančne povezave in propadli posli z Vegradom. Molk obeh nadškofov ne preseneča, saj sta tako ali drugače vpletena v nadškofijsko zgodbo. Čudno je, da molčijo preostali škofi, predvsem celjski in soboški, kjer zaradi mahinacij ostajajo na robu preživetja. Sicer lahko to razumemo kot notranji problem Cerkve, toda z vidika njene prenove in vzpostavitve ponovnega zaupanja v institucijo bi pričakovali, da se končno opredelijo do problema in povedo, kako si bodo povrnili zaupanje.

Medij: Večer Avtorji: J. Z. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 17. 12. 2011 Stran: 8

Država naj dokapitalizira NLB z delnicami Mercatorja, Pivovarne Laško in Heliosa, je včeraj predlagalo vladi društvo Mali delničarji (MDS). Takšna rešitev, pravijo, bi bila ugodna tako za vpletene poslovne sisteme kot tudi za zaposlene, dobavitelje in nenazadnje za državljane. Ti tako denarja za dokapitalizacijo ne bi brezglavo potisnili v vrečo NLB, temveč bi ga le zamenjali v upanju, da se bo z uspešno kasnejšo prodajo teh delnic denar vrnil v sistem in namenil za razvoj.

V MDS poudarjajo, da ne nasprotujejo dokapitalizaciji NLB, menijo pa, da bi država "državni NLB najbolj pomagala tako, da bi jo razbremenila upravljanja z zaplenjenimi deleži". Ker NLB nujno potrebuje denar, davkoplačevalci ga žal morajo dati, se jim zdi najbolj smotrno, da v lastništvo omenjenih treh podjetij vstopijo država in njeni skladi, s čimer bi zagotovili denar za poslovanje NLB in morda tudi Banke Celje.

Medij: Dnevnik Avtorji: T. K., T. M. Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 15. 11. 2011

Ljubljana - Reševanje finančnega imperija Nadškofije Maribor pred stečajem, ki se vleče več kot leto dni, dobiva nove razsežnosti. Medtem ko v krovnem Gospodarstvu rast vztrajajo, da so našli tujega vlagatelja, ki bi zagotovil sveža sredstva, je za preobrat v prisilni poravnavi Zvona Ena Holdinga poskrbelo okrožno sodišče v Mariboru.

Če je upraviteljica ugotovila, da je bila konverzija terjatev neuspešna, saj "sestrski" Zvon Dva Holding ne bi smel samovoljno pripisovati dodatnih pogojev, kot je kasnejše soglasje sodišča, in bi moral Zvon Ena v stečaj, pa je sodišče odločilo drugače. Sklenilo je, da soglasje, ki ga je Zvon Dva dobil dva meseca po izteku roka, upošteva. Breznikova socer vztraja, da sodna odredba ni pravilna. Usoda družbe, med drugim lastnice deležev v Cinkarni Celje, Heliosu in Iskri Avtoelektriki, ki je bila odvisna ravno od uspeha konverzije terjatev, pa s tem ne visi več na nitki. Kot je znano, ji je v prid tudi mnenje izvedenca, ki ga je sodišče imenovalo v sporu z upnikom NLB. Čeprav bodo ob uspehu prisilne poravnave Zvona Ena bolje poplačani tudi upniki Zvona Dva, saj bi ta prišel do velikega deleža v prvem holdingu, pa v NLB opozarjajo, da bi moral drugi holding po določilih prevzemne zakonodaje objaviti ponudbo za ostale delnice. Ker je pri konverziji predvidena cena 4,17 evra za delnico, bi imelo preostalih skoraj 30.000 delničarjev možnost iztržiti zanjo kar dvestokrat več, kot je trenutno vredna na borzi.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 15. 10. 2011 Stran: 20

Ljubljana - Potem ko predsedniku uprave Heliosa Urošu Slavincu ni uspelo oblikovati večjega paketa delnic, ki bi odvrnil morebitne prevzemnike, je predsednika uprave NLB Boža Jašoviča včeraj javno pozval, naj zaustavi prodajne postopke, in predlagal, da bi pri »izbiri najprimernejšega načina in trenutka za prodajo sodelovala tudi uprava«. Ker se bo vrednost Heliosa v prihodnjih letih zvišala, bi namreč po prepričanju Slavinca lastniki s kasnejšo prodajo lahko iztržili tudi višjo kupnino.

V prihodnjih letih se .bo opazneje zvišal dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) in prihodki, sinergijske učinke bi začeli kazati tudi številni pretekli prevzemi, zvišale pa naj bi se tudi marže iz poslovanja, razloge za zaustavitev prodaje navaja Slavinec. Čeprav nasprotovanje uprave in sindikatov prodajnim postopkom brez dvoma ne bo koristilo, lastniki po naših informacijah ne nameravajo popustiti in ustaviti prodaje, saj jim tega ne dopušča njihov finančni položaj. Poleg tega ne želijo tvegati, da bi se Helios prodajal v stečajni masi Zvona ena holdinga, saj bi to po njihovih ocenah negativno vplivalo tudi na višino kupnine (banke pri prodaji nastopajo kot zastavne upnice Zvona ena holdinga). Bankirji še poudarjajo, da bodo v prodajni postopek vključili tudi upravo, vendar mora biti najprej podpisan prodajni sporazum.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 05. 10. 2011 Stran: 9

Upnice preverjajo možnosti za prodajo deleža v Heliosu Po naših podatkih so se sestanka v NLB včeraj udeležili tako rekoč vsi večji lastniki Heliosa in tudi tisti, ki bodo to šele postali - Nekatere banke še niso lastnice deležev, ampak zastavne upnice

---

Ljubljana - Banke upnice, pri katerih je mariborska finančna družba Zvon Ena Holding, ki je v postopku prisilne poravnave, zastavila dobro tretjino Heliosovih delnic, pripravljajo teren za skupno prodajo delnic domžalske kemične tovarne; o tem je včeraj tekla beseda na sestanku vrha Nove Ljubljanske banke, kjer so bankirji pripravljali teren za prodajo najmanj 75 odstotkov domžalske tovarne.

Če naše informacije držijo, so se sestanka v NLB včeraj udeležili tako rekoč vsi večji lastniki Heliosa in tudi tisti, ki bodo to šele postali. Drugače kot pri večini drugih aktualnih prodaj banke v Heliosu namreč še niso lastnice deležev, za katere iščejo kupca.

To velja zlasti za NLB, Abanko in Banko Celje, pri kateri je cerkveni Zvon Ena Holding zastavil dobro tretjino Heliosa. Te torej iščejo kupca kot zastavne upnice Heliosa. Edina od bank, ki je doslej zasegla delnice, je Nova Kreditna banka Maribor, ki ima dobrih 5,6 odstotka domžalske tovarne. Banke preverjajo teren Po neuradnih informacijah bankirji v sporazumu (ta še ni podpisan, včerajšnji sestanek tudi ni bil prvi o tej temi, op. p.) niso opredelili cene, po kateri želijo prodati delnice Heliosa, kar pomeni, da sporazum za prodajalce pravzaprav ni zavezujoč.

Banke torej pripravljajo teren za morebitno prodajo in poskušajo pokazati, da so tudi v primeru Heliosa delovale kot dober gospodar. »Kot smo že večkrat povedali, NLB prodaja delnice, ki jih je pridobila iz unovčenja zastav ali pa jih ima še za zavarovanje. Pogovori o možni skupni prodaji potekajo,« so včeraj informacijo potrdili v NLB.

---

Mali delničarji bi prodali

Na prodajo pa upajo mali delničarji, ki že preverjajo pripravljenost delničarjev zanjo. »Ker imamo z nekaterimi, že začetimi prodajnimi postopki slabe izkušnje, smo se v društvu MDS na željo nekaterih malih in manjšinskih delničarjev odločili, da pripravimo svoj sporazum, katerega edini namen je odprodaja delnic Heliosa po maksimalni ceni. Zato smo v njem opredelili minimalno prodajno ceno 600 evrov; to je 230 evrov nad trenutno borzno ceno oziroma 100 evrov nad knjigovodsko ceno, ki je konec leta 2010 znašala 498,40 evra,« je včeraj pojasnil predsednik združenja MDS Rajko Stanković.

Včeraj je bilo večkrat slišati, da lastniki Heliosa sporazuma o prodaji še niso podpisali, hkrati pa da je zanimanje med kupci precejšnje. Med interesenti za nakup je menda tudi poslovni partner Heliosa, ameriška družba PPG. »Če bi bil morebitni prevzemnik Heliosa ameriški PPG, bi tega poslovodstvo težko označilo kot sovražnega prevzemnika, saj imata Helios in PPG že več kot deset let skupno podjetje, ki uspešno deluje,« je včeraj menil Rajko Stanković.

Medij: 7 dni Avtorji: Toplak Damjan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 28. 09. 2011 Stran: 8

Tokrat naj bi bil največji slovenski trgovec Mercator zaradi finančnih težav bank, ki so ob družbah Pivovarne Laško njegove največje lastnice, prodan.

Nezavezujoče ponudbe za Mercator bo treba oddati do 5. oktobra, špekulira pa se, da naj bi se ob nekaterih tujih zasebnih skladih lahko za večinski lastniški delež največjega slovenskega trgovca ogrevali še v hrvaškem Agrokorju, morda pa tudi v belgijskem Delhaizu, morda celo v britanskem Tescu ali francoskem Carrefourju, ki sta celo med največjimi trgovskimi podjetji na svetu, a na Mercatorjevih trgih še nista prisotna.

Pivovarna Laško KS Naložbam ali vendarle velikim svetovnim pivovarjem?

Prav tako se je že v preteklosti omenjalo interesente za nakup večinskega deleža Pivovarne Laško. Med drugim tudi nizozemski Heineken, danski Carlsberg. Pred dnevi je tako prišla v javnost informacija, da naj bi bil naprodaj 64-odstotni lastniški delež Pivovarne Laško, ki je trenutno v lasti bank NLB z Banko Celje, Hypo banke, Probanke, Gorenjske banke, Abanke Vipa, Banke Koper, Nove KBM ter vzajemnega sklada NFD 1. V veliki meri se bodo zdaj prodajale pred leti zaplenjene delnice Infond Holdinga, ki je bil v lasti zakoncev Boška in Anice Šrot, ter so mu banke zaradi nevračanja posojil zaplenile delnice (Pivovarne Laško in Mercatorja), s katerimi so bila posojila Infond Holdinga tudi zavarovana. Kasneje bo verjetno sledil prevzem Pivovarne Laško, ko bo predvidoma tudi ostalim delničarjem ponujena ista cena, saj laška družba kot kotirajoča na Ljubljanski borzi zapade pod prevzemno zakonodajo. Sicer pa trenutno že poteka prevzem s strani družbe KS Naložbe, katere največji lastnik je drugi najbogatejši Slovenec Igor Lah, ki za 1 delnico Pivovarne Laško ponuja 9 obveznic KS Naložb v nominalni vrednosti g evrov. Omenjeni konzorcijski prodajalci so aktualno prevzemno ponudbo KS Naložb, ki poteče 30. septembra, že zavrnili kot (pre)nizko in premalo opredeljujočo glede prihodnje strategije družb Pivovarne Laško.

Medij: Delo Avtorji: Gole Nejc Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 10. 08. 2011 Stran: 9

Primerjava plač in uspehov menedžerjev

Bobinac in Debeljak lani z nižjo plačo, a boljšimi rezultati; Petan in Slavinec z višjimi prejemki, a slabšimi rezultati - Bojan Dremelj v Telekomu imel 3,5-krat višjo mesečno plačo kot njegov naslednik

Ljubljana - Nekdanji predsednik uprave Telekoma Slovenije Bojan Dremelj je v dobrih dveh mesecih, kolikor je vodil Telekom v letu 2010, skupaj zaslužil 149.668 evrov bruto, kar je več, kot je zaslužil njegov naslednik Ivica Kranjčevič v devetih mesecih in pol. Prvi mož NFD Holdinga Stane Valant si je lani - čeprav njegov holding že tri leta ustvarja po več deset milijonov evrov izgube - poleg 174.046 evrov letne bruto plače izplačal še 14.635 evrov bruto regresa. Nasprotno so nekateri drugi menedžerji zaradi krize varčevali tudi pri svojih plačah in bonitetah.

---

Bojan Dremelj je leta 2008 zaslužil 272.000 evrov bruto, leto pozneje pa 243.495 evrov bruto, od tega je plača znašala 190.646 evrov. Dremelj je Telekom vodil še dobra dva meseca v letu 2010, ko je skupaj zaslužil 149.668 evrov, od tega samo plače 111.528 evrov bruto. Povedano drugače; na mesec je samo iz plače dobil okoli 44.600 evrov bruto. Ko je Dremelj marca lani odhajal iz Telekoma, je začel veljati zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski državni lasti in samoupravnih lokalnih skupnosti, tako imenovani Lahovnikov zakon. Plača Ivice Kranjčeviča je bila tako že podvržena temu zakonu. Novi predsednik uprave je tako v devetih mesecih in pol, kolikor je lani vodil Telekom, zaslužil 135.030 evrov bruto oziroma manj kot Dremelj v samo dveh mesecih in pol. Samo iz plač je Kranjčevič dobil 119.918 evrov bruto, torej okoli 12.600 evrov bruto na mesec, kar je 3,5-krat manj kot Dremelj.

Slabi rezultati, visoki prejemki