Helios

 Medij: Delo Avtorji: Katarina Fidermuc in Vanja Tekavec Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 21. 07. 2012 Stran: 9

Helios o hčerinski družbi iz Belinke Proučujejo različne možnosti za razvoj Belinke Perkemija - Izguba družbe mora ostati na polletni ravni

Ljubljana - »Za prihodnost Belinke Perkemija je več možnosti. Dogovarjamo se z belgijskim solastnikom družbo Solvay,« so včeraj sporočili iz domžalske kemijske družbe Helios. Tako so se odzvali na napovedi, da pripravljajo likvidacijo Perkemije, v kateri je 82 zaposlenih.

Uprava družbe Helios, ki jo vodi Uroš Slavinec, je zagotovila tudi, da delavce obvešča, kaj se v družbi dogaja: »Uprava je junija opravila pogovor z vodstvom Belinke Perkemija. Navzoči so bili člani sveta delavcev in sindikata. Predstavili smo jim možnosti nadaljnjega razvoja podjetja, ki skrbno poudarja ohranitvi čim večjega števila delovnih mest.« Sredi junija je direktor Perkemije postal France Štele, ki je bil pred tem v podjetju več let direktor nabave. Belinka Perkemija je še vedno ena večjih proizvajalk peroksidnih spojin v srednji Evropi. Ugibanja o Heliosovih načrtih s to hčerinsko družbo so se pojavila že leta 2007 po pripojitvi Belinke, saj je so bili v njeni proizvodnji vedno nosilni izdelki vodikov peroksid, natrijev perborat in peroksiocetna kislina, kar je odstopalo od Heliosove pretežne proizvodnje premazov in smol. Heliso in Belinko - so povezovali predvsem lesni premazi.

Perkemija: Različne možnosti

Od 05.07. do 19.07.2012 poteka zbiranje pooblastil za 18. redno skupščino družbe Helios, d.d., ki bo potekala 27.07.2012 ob 13.00 uri, v sejni sobi podjetja, Količevo 2, 1230 Domžale. 

Za tisk pooblastila kliknite tukaj. Odprla se vam bo datoteka v novem oknu, katero si lahko natisnete in jo nato izpolnete, ter pošljete na naš naslov (Društvo MDS, Dalmatinova ulica 10, 1000 Ljubljana).

Za vse informacije smo vam dosegljivi na zgoraj navedenih kontaktih. Za več informacij o družbi Helios pa kliknite tukaj.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 18. 06. 2012 Stran: 17

Ljubljana - Vse bolj je očitno, da kadrovske menjave, ki jih v nemalo primerih narekuje kar kabinet predsednika vlade, v letošnji skupščinski sezoni ne bodo edino jabolko spora. Že skupščine Mercatorja, Cinkarne Celje, Letrike (nekdanja Iskra Avto elektrika), Mladinske knjige založbe, Zavarovalnice Triglav ter prihajajoče skupščine Telekoma Slovenije, Heliosa, Krke in nekaterih drugih večjih podjetij namreč napovedujejo ostre boje zaradi delitve bilančnega dobička med upravami in delničarji.

Rast lastniških apetitov

»Seveda je razumljivo, da si uprave želijo imeti čim mehkejšo blazino pri upravljanju svojega posla. Toda prave potrebe po tem ni. Razen seveda če ima podjetje v investicijskem načrtu projekte, za katere p otrebuj e las tni kapital,« omenjena trenja pojasnjuje predsednik uprave družbe KD Skladi Matej Tomažin. »Kaj pretehta, bi moralo biti odvisno od argumentov menedžmenta, kako donosno bodo investirali zadržane dobičke in kakšne prihodnje koristi bi od tega imeli delničarji. Če teh argumentov ni dovolj, potem je edino smiselno, da se denar povrne vlagateljem v obliki dividend ali odkupov lastnih delnic,« dodaja Sašo Stanovnik iz Alte Invest.

Medij: Primorske novice Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Na kratko Datum: 15. 06. 2012 Stran: 3

KOPER ► Istrabenz ima nov, vitkejši nadzorni svet. Delničarji so na skupščini spremenili statut. Odpoklicali prejšnjih šest nadzornikov, predstavnikov delničarjev, in namesto njih imenovali Janeza Grošlja, Tamaro Jerman, Deso Katic in Francija Strajnarja. Delničarji so podprli tudi znižanje plačil za nadzorni svet. Člani bodo tako prejemali 900 evrov bruto na meec (predsednik 1350) in po 334 evrov neto sejnine (predsednik 500). Predstavnika društva Malih delničarjev Slovenije (MDS) Rajka Stankoviča so zneski plačila nadzornikom: po izračunih MDS imajo nadzorniki Istrabenza za dobro tretjino višje sejnine kot nadzorniki Krke. Stankoviča skrbi tudi "razkošna" plača šefa Istrabenza Rudija Grbca. Ta naj bi za svoje delo prejemal 196.781 evrov. Približno toliko prejema, denimo, prvi mož Heliosa Uroš Slavinec.

Medij: Finance Avtorji: M. BE. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Na kratko Datum: 08. 06. 2012 Stran: 9

Avtoelektrika za dividende 482 tisoč evrov Uprava novogoriske Iskre Avtoelektrike, ki jo vodi Edvin Sever, je predlagala, da 1,7 milijona evrov bilančnega dobička ostane nerazporejenega. Na predlog društva MDS pa so včeraj lastniki na skupščini izglasovali, da bo bruto dividenda na delnico 0,3 evra. Podjetje, ki se bo z začetkom prihodnjega leta preimenovalo v Letriko, jim bo izplačalo 482 tisoč evrov dividende. Uprava in nadzorniki so včeraj dobili razrešnico. Simon Zdolšek, nekdanji predsednik uprave Zvona Ena, kije zdaj v stečaju, je včeraj odstopil kot predsednik nadzornega sveta Iskre Avtoelektrike in iz nadzornega sveta, odstopil je tudi s položaja predsednika nadzornega sveta in iz nadzornega sveta Heliosa. Zvon Ena in Zvon Dva v stečaju imata skupaj 22-odstotni delež Avtoelektrike, državna Modra zavarovalnica in Sod 21-odstotnega, NLB ima dobrih 12 odstotkov, CBH pa skoraj desetino.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 06. 2012 Stran: 9

MK Založba Razrešili predstavnike kapitala v NS, uprava brez razrešnice

LJUBLJANA - Na skupščini Mladinske knjige Založba (MKZ) je prišlo do popolne rekonstrukcije NS; v njej ni več predstavnikov propadlega cerkvenega Zvona, saj so delničarji z večino glasov podprli predčasen odpoklic vseh predstavnikov kapitala v NS.

Po novem v NS MKZ ne bedijo več nekdanji član uprave NLB Alojz Jamnik, nekdanja vodilna holdinga Zvon dva Ljubo Peče in Franc Ješovnik ter Roman Žnidarič iz Cetisa. Namesto njih bodo nad upravo založbe bedeli Melihen David iz Abanke Vipa, Branko Gregorc iz NLB, vodja odbora malih delničarjev pri društvu MDS Borut Frantar in direktor podjetja APP d.o.o. Vladimir Anton Lukanc.

Pri zahtevi za predčasni odpoklic nadzornikom se je malim delničarjem včeraj pridružila tudi stečajna upraviteljica holdinga Zvon dva Vida Gabre (Zvon dva je skoraj 70-odstotni lastnik MKZ), podprlo pa jo je skoraj 98 odstotkov prisotnih delničarjev. Mali delničarji so uspeli tudi s predlogom o ločenem Borut Frantar Foto Igor Modic glasovanju o zaupnici upravi MKZ, v kateri sedijo Peter Tomšič, Marko Ručigaj in Andrej Cunder. Niti uprava niti nekdanji nadzorniki razrešnice za lani niso dobili.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 05. 06. 2012 Stran: 10

Ljubljana - Preteklo kreditiranje cerkvenih holdingov Zvon ena in Zvon dva bi danes iz NS Mladinska knjiga Založba (MKZ) lahko odneslo tri nadzornike - nekdanjega člana uprave NLB Alojza Jamnika ter dva nekdanja vodilna holdinga Zvon dva Ljuba Pečeta in Franca Ješovnika.

Zahtevo za predčasen odpoklic Jamnika, Pečeta in Ješovnika so v obliki razširitve dnevnega reda današnje skupščine vložili mali delničarji, združeni pod okriljem MDS (Mali delničarji Slovenije). V društvu namreč menijo, da omenjeni člani NS (Jamnik je predsednik nadzornega sveta MKZ, Peče pa njegov namestnik) niso opravljali svojega dela v korist založbe in njenih lastnikov, temveč so s svojimi posli oškodovali njihovo premoženje.

Najspornejša so posojila MKZ obema holdingoma Zvon, je včeraj poudaril predsednik MDS Rajko Stankovic. Iz prijavljenih terjatev v stečajnih postopkih holdingov Zvon ena in Zvon dva je razvidno, da je Mladinska knjiga Založba v preteklih letih kreditirala oba cerkvena holdinga. Tudi Zvon dva, ki je skoraj 70-odstotni lastnik MKZ.

Medij: Delo Avtorji: Čeh Silva Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Dnevne novice
Datum: 05. 05. 2012 Stran: 3

Prejemki pogosto bajni tudi tam, kjer je izguba

Plače slovenske podjetniško-upravljavske elite Med najbolje nagrajenimi tudi predsedniki uprav Save, NKBM in Pivovarne Laško. Prejemki uprav podjetij in nadzornih svetov, kijih razkrivajo letna poročila 2011, kažejo, da v kar številnih primerih ni tesne povezave med njihovimi zaslužki in rezultati družbe.

Med desetimi najbolje nagrajenimi in plačanimi predsedniki uprav in njihovih celotnih ekip so kar trije, ki vodijo družbe in sisteme, ki so v izgubi. Kranjska Sava ima več kakor 157 milijonov evrov izgube, NKBM 70 milijonov, Skupina Pivovarna Laško 15,3 milijona evrov. Helios sodi med podjetja, ki so v stečajni masi propadlih Zvonov, a je leto končal z 1,3 milijona evrov dobička. Luka Koper lovi ravnotežje tik nad gladino z 0,5 milijona evrov čistega dobička. Istrabenz se lahko pohvali z dobrimi 23 milijoni evrov čistega poslovnega izida, a toliko mu je ostalo, če poenostavimo, po tem, ko je prodal svoji družbi Instalacije in IG energetski sistemi za celih 48 milijonov evrov. Izgubarske luknje so med temi družbami velike, v lastniških povezavah in slabitvah, ki jih terjajo slabe naložbe, pa so včasih videti nerešljive.

A to se pri prejemkih vodilnih prav veliko ne pozna. Povprečni bruto prejemki najbolje plačanih se gibljejo od 16.000 do dobrih 22.000 evrov. Izjemi sta Janez Bohorič in Matjaž Kovačič, saj je njune lanske prejemke lepo zaokrožila še odpravnina; Kovačič je tako, kljub temu da je NKBM pristala v globoki izgubi, prejel v povprečju skoraj 18.000 evrov bruto, Janez Bohorič pa, potem ko je »njegova« Sava lani podvojila izgubo, na 157 milijonov evrov, 26.000 evrov bruto.

Tudi nadzorniki bank niso reveži

Prejemki uprav NLB in Abanke so skromnejši kakor leta 2010. O prejemkih nadzornikov pa se tudi v bančnih družbah zdi, da so tako rekoč neodvisni od stanja v njihovih bilancah. Če se nismo ušteli pri seštevanju, so si nadzorniki NKBM prislužili skupaj kar 178.000 evrov, nadzorniki NLB, kjer je treba upoštevati tudi mednarodno sestavo, pa slabih 170.000 evrov. Tudi sicer se zdijo prejemki nadzornih svetov precej neodvisni od rezultatov družb, med dobro nagrajenimi je vsekakor NS NKBM, ki je prejel več kakor 178.000 evrov. Rekorder med nadzorniškimi ekipami je NS Mercatorja, ki ga je lani vodil Robert Šega; 12-članski je lani skupno prejel 235.000 evrov bruto.

Videti je, da nadzorniki vestno upoštevajo priporočila, po katerih so v zadnjem času spet plačani vsak mesec za opravljanje nadzorniške funkcije, pripadajo pa jim tudi sejnina in drugi stroški. Tudi če bi posameznik opravljal zgolj dve nadzorniški funkciji, bi v povprečju lahko dobil kakšnih 3000 evrov bruto na mesec; sejnine in vse drugo bi bili »za povrh«, da ne omenjamo dodatnih funkcij v različnih komisijah.

Nekateri prejemki tudi ekscesni

Naša podjetniška upravljavska elita se s krizo in njenimi izzivi različno spopada, a pri njenih prejemkih to ni tako jasno izpostavljeno. Rajko Stanković, predsednik Društva Mali delničarji Slovenije MDS, ugotavlja: »Nekateri prejemki vodilnih so normalni, drugi ekscesni. Glede na zadolženost podjetja ali sistema bi morali biti vodilni med prvimi, ki bi si morali znižati plače. Vsaj na tistih 'Lahovnikovih' 12.500 evrov bruto.« Tudi z nadzorniki je podobno, tri nadzorne funkcije so lahko že izjemno solidna bruto plača. Stankovič meni, da bi bili profesionalni nadzorniki boljša rešitev, kakor je sedanja, ko najbolj izpostavljeni predsedniki uprav sedijo v najbolj izpostavljenih nadzornih svetih nekaterih največjih družb. Sicer pa tudi Stankovič meni, da bi bilo smiselno v državi tako na ravni ministrstev kot stanovskih združenj razmišljati o nekakšnem novem Lahovnikovem zakonu in previsoke prejemke znižati, še zlasti v podjetjih, kjer imajo težave.