Elektro Primorska

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 18. 06. 2012 Stran: 17

Ljubljana - Vse bolj je očitno, da kadrovske menjave, ki jih v nemalo primerih narekuje kar kabinet predsednika vlade, v letošnji skupščinski sezoni ne bodo edino jabolko spora. Že skupščine Mercatorja, Cinkarne Celje, Letrike (nekdanja Iskra Avto elektrika), Mladinske knjige založbe, Zavarovalnice Triglav ter prihajajoče skupščine Telekoma Slovenije, Heliosa, Krke in nekaterih drugih večjih podjetij namreč napovedujejo ostre boje zaradi delitve bilančnega dobička med upravami in delničarji.

Rast lastniških apetitov

»Seveda je razumljivo, da si uprave želijo imeti čim mehkejšo blazino pri upravljanju svojega posla. Toda prave potrebe po tem ni. Razen seveda če ima podjetje v investicijskem načrtu projekte, za katere p otrebuj e las tni kapital,« omenjena trenja pojasnjuje predsednik uprave družbe KD Skladi Matej Tomažin. »Kaj pretehta, bi moralo biti odvisno od argumentov menedžmenta, kako donosno bodo investirali zadržane dobičke in kakšne prihodnje koristi bi od tega imeli delničarji. Če teh argumentov ni dovolj, potem je edino smiselno, da se denar povrne vlagateljem v obliki dividend ali odkupov lastnih delnic,« dodaja Sašo Stanovnik iz Alte Invest.

Od 11.06. do 22.06.2012 poteka zbiranje pooblastil za 17. redno skupščino družbe Elektro Primorska, d.d., ki bo potekala 27.06.2012 ob 11.00 uri, na sedežu družbe, Erjavčeva 22, Nova Gorica (velika sejna soba /pritličje). 

Za tisk pooblastila kliknite tukaj. Odprla se vam bo datoteka v novem oknu, katero si lahko natisnete in jo nato izpolnete, ter pošljete na naš naslov (Društvo MDS, Dalmatinova ulica 10, 1000 Ljubljana).

Za vse informacije smo vam dosegljivi na zgoraj navedenih kontaktih. Za več informacij o družbi Elektro Primorska pa kliknite tukaj.

Medij: Dnevnik Avtorji: T. M. Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 11. 06. 2012 Stran: 20

Mali delničarji Elektra Maribor iščejo izhod iz lastništva

Ljubljana - Mali delničarji Elektra Maribor, ki imajo skupno nekaj več kot pet odstotkov vseh delnic, so na dnevni red prihajajoče skupščine uvrstili predlog, po katerem bi elektrodistributer »smel« od njih odkupovati lastne delnice. Po avgustu 2010 gre za nov poziv državi kot večinski lastnici družbe, naj jim vendarle omogoči izstop iz lastništva. Pod predlog se je podpisalo 17 manjšinskih delničarjev, med drugim Vipa Holding, ACH Hermana Rigelnika, številna podjetja Tomaža Ročnika, ciprsko podjetje Sunanco Limited, podjetje Bomor Jasne Mihelj Coustaurv pa tudi Probanka in z njo povezane družbe. Obenem so za novega nadzornika predlagali Rajka Stankoviča iz društva MDS, ki bi »spremljal dogajanje v zvezi z nakupi lastnih delnic«.

Če bi se država strinjala z njihovim predlogom, bi moral Elektro Maribor za vsako delnico plačati vsaj 70 odstotkov knjigovodske vrednosti, kar po zadnjih podatkih pomeni najmanj 4,87 evra. Če bi družba odkupila delnice od manjšinskih delničarjev, ki so izrazili interes za izstop, bi porabila najmanj osem milijonov evrov. Če bi izplačala še preostale, denimo Pivovarno Union, Ampelus Holding Igorja Laha in paradržavna podjetja, pa bi jo to stalo najmanj 33 milijonov evrov.

Po njihovem mnenju je to še najboljša možnost za obe strani, saj bi država postala 100-odstotna lastnica Elektra Maribor in bi lahko družbo enostavno prenesla na SODO. Vendarle ne moremo mimo dejstva, da so omenjene delnice, kot tudi delnice drugih elektrodistributerjev, nelikvidne, mali delničarji, ki so to v veliki večini postali po tem, ko je država z delnicami distributerjev zapolnila tako imenovano privatizacijsko luknjo, pa bi zanje iztržili precej več, kot bi zanje dobili na sivem trgu. 

Enak predlog tudi za skupščino Elektra Primorska

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Foto: Tit Košir Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 03. 2012 Stran: 11

Verniki so zaupali lastninske certifikate Krekovim skladom in ob tem cerkev napačno enačili z državo, meni Rajko Stankovič, predsednik MDS

V obdobju, ko mali delničarji v marsikaterem slovenskem podjetju doživljajo vedno bolj grenko izkušnjo delničarstva, smo se z Rajkom Stankovičem, predsednikom društva Mali delničarji Slovenije (MDS), pogovarjali o delovanju njihovega društva in o njihovih najbolj odmevnih akcijah v elektrodistribucijskih podjetjih, Vzajemni, holdingih Zvon, Savi, Merkurju, Perutnini Ptuj in številnih drugih primerih.

Čemu so društva malih delničarjev namenjena?

"Na področju delničarstva sem pričel delati 10. junija 2006 v društvu VZMD, vse do 12. marca 2009, ko sva se s predsednikom VZMD, Kristjanom Verbičem, zaradi različnih pogledov na delovanje društva in predstavljanja interesov malih delničarjev razšla. V MDS, ki smo ga ustanovili aprila 2009, smo vedno poiskali nekoga, ki je delničar v določenem podjetju, da je poleg lastnih nesebično branil interese drugih malih delničarjev. Vedno smo skušali najti nekoga, ki je užival zaupanje večjih delničarjev bodisi (nekdanjih) zaposlenih. Z lastnim zbiranjem pooblastil se letno udeležimo 45 do 50 skupščin, imamo 21-odstoten izplen vrnjenih pooblastil za zastopanje na skupščinah, kjer v povprečju zastopamo dva odstotka osnovnega kapitala in dobre tri odstotke glasovalnih pravic. Nastopamo tudi kot pooblaščenci v podjetjih, kot so Petrol, Gorenje, Pivovarna Laško, Mercator, kjer organizirano zbirajo pooblastila. Lani smo med temi družbami najboljši rezultat imeli na Gorenju, kjer smo zastopali 12,37 odstotka delničarjev, saj smo dobili pooblastilo podjetja Philipa Sluiterja (Home Products Europe), ki je 6,73-odstotni lastnik. Pri lastnih zbiranjih pooblastil bi izpostavil, da smo na lanski skupščini Krke zastopali 5,5 odstotka delničarjev, leto prej, ko se v zbiranje pooblastil ni vključila Krkina uprava, pa slabih 10 odstotkov. Že dve leti zapored smo največji zastopniki malih delničarjev v Žitu, kjer imamo na skupščini od 26- do 28-odstotno zastopanost kapitala in v obeh letih smo z nasprotnim predlogom uspeli z zvišanjem dividende, z nadzornikom žal ne. V zadnjem letu smo se aktivno vključili v zgodbo obeh cerkvenih' holdingov Zvon in tudi tu dosegli od 6- do 10-odstotno skupščinsko zastopanost."

Mačehovska država v elektropodjetjih

Kolikšen je vaš letni proračun za delovanje in kako pridete do teh sredstev?

Medij: Delo Avtorji: Željan Katja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 23. 02. 2012 Stran: 10

Dogovor Po slabih dveh mesecih sta uprava in sindikat družbe vendarle dosegla dogovor - Je bila stavka nepotrebna?

Dogovor predvideva izplačilo zneska v višini 500 evrov bruto vsem zaposlenim (razen upravi, direktorjem sektorjev in tistim zaposlenim, ki ne bodo podpisali individualnega dogovora) kot tudi akontacijo nagrade v roku 30 dni po podpisu dogovora. Po besedah Tjaše Frelih, ki v družbi skrbi za odnose z javnostjo, bo Elektro Primorska z vsakim zaposlenim dodatno sklenila ustrezen pisni individualni dogovor, ki bo tudi pogoj za izplačilo prej navedenega zneska.

Če bo sodišče ugotovilo, da delavcem po kolektivni pogodbi pripada polni znesek božičnice v višini 1465 evrov bruto, bo družba preostali znesek izplačala po pravnomočni sodni odločbi v dveh enakih mesečnih obrokih. Če bo sodišče odločilo, da zaposlenim za lani ne pripada nagrada po 129. členu podjetniške kolektivne pogodbe, bodo vsi prejemniki akontacije nagrade znesek sporazuma vrnili, in sicer z odtegljaji pri plači v desetih zaporednih mesečnih obrokih, od tega bo prvi obrok pri prvi plači po pravnomočnosti sodne odločbe.

Obe strani nekoliko popustili

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož,Svenšek Katja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 27. 01. 2012 Stran: 21

Ljubljana - Elektrodistribucijska podjetja in Sistemski operater distribucijskega omrežja (Sodo) so od včeraj očitno tudi uradno v vojni.

Njen končni cilj predstavlja za približno osem mi]ijonov evrov omrežnin za priključno moč, do katerih je upravičen Sodo, distribucije pa želijo, da pripade del tudi njim, in sicer za že zgrajeno omrežje, v katerega so v preteklosti vlagale same. Vse kaže, da so za zdaj glavno orožje v vojni mali delničarji, ki imajo v lasti petinske deleže v petih elektrodistribucijah. Ti so namreč prepričani, da jih bo država opehari]a tudi za do dva mi]ijona evrov na leto. A njihova ocena, da so kot delničarji upravičeni do dela j avnih daj atev, kar omrežnina je, odpira tudi vprašanje, ali lahko dejanski financerji gradnje in razvoja omrežja, torej porabniki električne energije, ki plačujejo omrežnino za prildjučno moč, od elektrodistribucij pričakujejo vračila vlaganj po zgledu Telekoma Slovenije.

Medij: Žurnal24 Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 26. 01. 2012 Stran: 4

Imejte malo sočutja do tistih državljanov in državljank, ki o božičnici ali 13. plači lahko le sanjajo. Društvo malih delničarjev sindikalista Dušana Semoliča in Valterja Vodopivca poziva, naj prekineta stavko v Elektru Primorska.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 19. 01. 2012 Stran: 9

Predvideno je, da naj bi podjetja v pretežni državni lasti za letošnje dividende namenila med tretjino in polovico lani ustvarjenega čistega dobička. Enako velja tudi za elektra podjetja

 Kmalu se bodo pričele redne skupščine delničarjev, zato smo predstavnike Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) poprosili, da nam vnaprej predstavijo, kakšno dividendno politiko bodo zasledovali v podjetjih z {nejposrednim pretežnim državnim lastništvom. Kako bodo pri tem upoštevali aktualno gospodarsko krizo, dejstvo, v kateri dejavnosti posluje posamezno podjetje, in konkretne okoliščine pri določenih konkretnih podjetjih.

Mimogrede, predlani je imel Telekom Slovenije ob slabitvah nekaterih finančnih naložb celo okrog 200 milijonov evrov izgube, pa so v AUKN z nasprotnim predlogom celo dosegli dvig izplačila dividende. Takrat so to utemeljevali z dobrim tekočim lanskim poslovanjem, močnim finančnim položajem Telekoma ter da višje izplačilo dividende ne ogroža likvidnosti podjetja, odplačevanja njegovih obveznosti in izvedbe tekočih investicij. "Politika dividend je pomemben element korporativnega upravljanja, ki mu v agenciji posvečamo posebno pozornost. Optimalna politika dividend namreč uravnava ravnotežje med tekočimi dividendami in prihodnjo rastjo poslovanja podjetja ter maksimizira tržne vrednost enote lastniškega kapitala in s tem premoženje lastnikov podjetja. Osnovna pričakovana stopnja dividendnega donosa za vsako posamezno podjetje v portfelju agencije se bo določila ob upoštevanju kapitalske strukture, pričakovane stopnje donosnosti kapitala, na izračunu optimalnih povprečnih tehtanih stroškov kapitala in na drugih ekonomsko upravičenih dejavnikih," pojasnjuje mag. Mojca Mele, ki v AUKN skrbi za odnose z javnostmi.