Elektro Ljubljana

Medij: Delo Avtorji: Tavčar Borut Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 11. 07. 2012 Stran: 10

Presežki za državo Zaradi vsiljene naložbe Elesa in Gen energije v NKBM v slovenski energetiki 15 milijonov evrov manj dobička

Ljubljana - Energetika je eden redkih delov slovenskega gospodarstva, ki še ustvarja dobičke in je v veliki meri v lasti države, ta pa je v finančnih škripcih. Zato na tako rekoč vseh skupščinah energetskih družb vlada zahteva razdelitev vsega dobička lastnikom.

V Elektru Maribor sta že uprava in nadzorni svet predlagala razdelitev celotnega dobička, ki je znašal slabega 3,7 milijona evrov. Bruto dividenda je tako znašala 0,11 evra. V družbi tako niti niso razmišljali, kam bi vložili dobiček, če ga država in mali delničarji ne bi vzeli. V Elektru Primorska pa so lastniki pustili le 3517 evrov. Elektro Celje bo za dividende razdelil slabega 2,5 milijona evrov dobička. Bruto dividenta bo znašala 0,1023 evra. Elektro Gorenjska bo delničarjem v 90 dneh od skupščine 2. julija razdelil 1,4 milijona evrov oziroma 0,08 evra bruto na delnico. V Elektru Gorenjska so si želeli del dobička preusmeriti v razvoj in investicije.

Dobiček bi porabili drugače

Skupščina Elektra Ljubljana bo 31. avgusta. Njegov bilančni dobiček za leto 2011 znaša 2,2 milijona evrov, upajo pa, da ga bodo obdržali. »Letošnji načrt naložb je v finančnem pogledu zmanjšan na tretjino potreb načrta razvoja distribucijskega omrežja električne energije v Sloveniji od leta 2011 do 2020, na katerega je ministrstvo za gospodarstvo dalo pisno soglasje,« pravijo v Elektru Ljubljana.

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Cirman Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 20. 06. 2012 Stran: 20

Ljubljana - Potem ko Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) pred tednom dni na skupščini Zavarovalnice Triglav kljub domnevno drugačnemu naročilu vlade ni zahtevala zamenjave vseh članov nadzornega sveta, je vladi včeraj preprečila tudi kadrovski naskok na Elektro Celje.

Po naših informacijah je namreč vlada tik pred skupščino Elektra Celje AUKN poslala zahtevo za razširitev dnevnega reda s predčasnim odpoklicem dveh dosedanjih članov nadzornega sveta: Draga Stefeta, ki prihaja iz DeSUS, in Marije Žlak. Obenem naj bi vlada agenciji naložila imenovanje treh novih nadzornikov: nekdanjega poslanca SDS Mirka Zamernika, člana celjskega odbora te stranke Miloša Rovšnika, ki na Slovenskih železnicah (SŽ) vodi službo za prodajo in tarife, in podžupanje Mestne občine Celje Darje Turk (SLS). A o omenjenih delničarjih na včerajšnji skupščini Elektra Celje niso odločali Ravno nasprotno, AUKN se je vzdržala tudi glasovanja o imenovanju Dejana Božiča na edini prazen stolček v nadzornem svetu družbe. Božič, ki ga je na položaj predlagal aktualni nadzorni svet, je bil nato izvoljen z glasovi malih delničarjev. V nadzornem svetu Elektra Celje, ki ga vodi Rade Kneževič, sicer ostaja Nikolaj Abrahamsberg, po novem naj resnejši kandidat za generalnega sekretarja DeSUS.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 18. 06. 2012 Stran: 17

Ljubljana - Vse bolj je očitno, da kadrovske menjave, ki jih v nemalo primerih narekuje kar kabinet predsednika vlade, v letošnji skupščinski sezoni ne bodo edino jabolko spora. Že skupščine Mercatorja, Cinkarne Celje, Letrike (nekdanja Iskra Avto elektrika), Mladinske knjige založbe, Zavarovalnice Triglav ter prihajajoče skupščine Telekoma Slovenije, Heliosa, Krke in nekaterih drugih večjih podjetij namreč napovedujejo ostre boje zaradi delitve bilančnega dobička med upravami in delničarji.

Rast lastniških apetitov

»Seveda je razumljivo, da si uprave želijo imeti čim mehkejšo blazino pri upravljanju svojega posla. Toda prave potrebe po tem ni. Razen seveda če ima podjetje v investicijskem načrtu projekte, za katere p otrebuj e las tni kapital,« omenjena trenja pojasnjuje predsednik uprave družbe KD Skladi Matej Tomažin. »Kaj pretehta, bi moralo biti odvisno od argumentov menedžmenta, kako donosno bodo investirali zadržane dobičke in kakšne prihodnje koristi bi od tega imeli delničarji. Če teh argumentov ni dovolj, potem je edino smiselno, da se denar povrne vlagateljem v obliki dividend ali odkupov lastnih delnic,« dodaja Sašo Stanovnik iz Alte Invest.

Medij: Finance Avtorji: J. Ši. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 16. 04. 2012  Stran: 14

Elektro Ljubljana je na ravni skupine lani ustvaril 8,4 milijona evrov dobička pred davki, kar je za 6,6 milijona evrov več kot v letu 2010. Prihodki družbe so znašali 96 milijonov evrov, karje za dobro petino več kot leto prej. Družba je lani prvič po nekaj letih premora izplačala dividende (v višini 0,02 evra za delnico), delničarji pa si dividende lahko obetajo tudi letos. »Uprava bo pripravila predlog višine. Lastniku je treba nekaj dati, a je treba misliti tudi za naprej -tudi za naložbe bomo namreč potrebovali denar,« pravi prvi nadzornik družbe Andrej Šušteršič. Dobra petina družbe je namreč v lasti malih delničarjev, med njimi je največji KD Kapital, ki ima v lasti skoraj petodstotni delež družbe.

Medij: Delo Avtorji: Tavčar Borut Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 14. 04. 2012 Stran: 9

Elektro Ljubljana: Premalo naložb za rast gospodarstva in sončne elektrarne - O višini regresa se pogajajo s sindikati

Skupina Elektro Ljubljana je imela lani 8,4 milijona evrov dobička pred obdavčitvijo, vendar so zaradi zadolženosti iz preteklih let v naložbe vložili le 21,1 milijona evrov. Večje bilo tudi stečajev podjetij, ki so pustila milijonske dolgove, nazadnje Papirnica Radeče milijon evrov. Borut Tavčar Elektro Ljubljana je lansko leto sklenila s 5,8 milijona evrov dobička pred obdavčitvijo, hčerinska družba Elektro energija, ki trguje z električno energijo, pa z 2,1 milijona evrov. Skupina je dobiček iz leta 2010 povečala za 6,6 milijona evrov. Predsednik uprave Elektra Ljubljana Andrej Ribič za letos načrtuje povečanje dobička še za milijon evrov. Nadaljevali bodo mehko zmanjševanje števila zaposlenih in vseh stroškov. S tem je zadovoljen tudi nadzorni svet, ki ga vodi Andrej Šušteršič. Še vedno pa se pozna velika zadolženost podjetja iz preteklih let. »To se kaže še danes, pri investicijah,« je dejal Šušteršič.

Le za 21,1 milijona evrov naložb je za Elektro Ljubljana premalo, morali bi vlagati po 45 milijonov evrov.

»Premalo naložb pomeni škodo za celotno gospodarstvo,« meni Šušteršič. Ribič je pojasnil, da je težava zastarelost omrežja (nekateri vodi so še iz 40. let), zastala je tudi krepitev omrežja z 10- na 20-kilovoltno raven, od odobrenih 100 megavatov novega odjema pa jim je uspelo priključiti 75 megavatov. Priporočila lastnika o regresu so le priporočila, NS in uprava pa morata delati po zakonu, menita Andrej Šušteršič (skrajno desno) in Andrej Ribič (ob njem). Foto Matej Družnik

Večja zadrega je tudi hiter vzpon postavljanja sončnih elektrarn (lani 256 soglasij za 34 megavatov moči), večinoma tam, kjer je šibko omrežje. »Prihodnje leto bomo za naložbe namenili 27 milijonov evrov, leta 2014 pa 35 milijonov evrov,« je napovedal Ribič in opozoril, da bo to še vedno premalo.

Konkurenca je živa

»Elektro Ljubljana je edino podjetje v Sloveniji, ki trenutno s paketom XXL zagotavlja enako ceno elektrike v prihodnjih treh letih,« je dejal Ribič, ki priznava, da s ceno za gospodinjstva niso konkurenčni najugodnejšemu ponudniku, saj ta dobi elektriko iz Jedrske elektrarne Krško po nižji ceni. V razvoj pametnih omrežij spada paket Kupi prihranek, s katerim uporabnikom omogočajo, da svoje aparate uporabljajo od dve do tri ure na dan, ko je celotna poraba elektrike manjša. Ta časovna okna napovedujejo tudi na socialnih omrežjih. Skupina Elektro Ljubljana bo cene doma poskušala znižati še s trgovanjem na tujih trgih. Letos nameravajo odpreti družbi v Avstriji in Nemčiji, prihodnje leto pa naj bi se širili v Srbijo, Makedonijo in na Hrvaško.

Ponudba Elektra Ljubljana za poslovne porabnike pa je že konkurenčna ponudbam drugih trgovcev.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Foto: Tit Košir Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 03. 2012 Stran: 11

Verniki so zaupali lastninske certifikate Krekovim skladom in ob tem cerkev napačno enačili z državo, meni Rajko Stankovič, predsednik MDS

V obdobju, ko mali delničarji v marsikaterem slovenskem podjetju doživljajo vedno bolj grenko izkušnjo delničarstva, smo se z Rajkom Stankovičem, predsednikom društva Mali delničarji Slovenije (MDS), pogovarjali o delovanju njihovega društva in o njihovih najbolj odmevnih akcijah v elektrodistribucijskih podjetjih, Vzajemni, holdingih Zvon, Savi, Merkurju, Perutnini Ptuj in številnih drugih primerih.

Čemu so društva malih delničarjev namenjena?

"Na področju delničarstva sem pričel delati 10. junija 2006 v društvu VZMD, vse do 12. marca 2009, ko sva se s predsednikom VZMD, Kristjanom Verbičem, zaradi različnih pogledov na delovanje društva in predstavljanja interesov malih delničarjev razšla. V MDS, ki smo ga ustanovili aprila 2009, smo vedno poiskali nekoga, ki je delničar v določenem podjetju, da je poleg lastnih nesebično branil interese drugih malih delničarjev. Vedno smo skušali najti nekoga, ki je užival zaupanje večjih delničarjev bodisi (nekdanjih) zaposlenih. Z lastnim zbiranjem pooblastil se letno udeležimo 45 do 50 skupščin, imamo 21-odstoten izplen vrnjenih pooblastil za zastopanje na skupščinah, kjer v povprečju zastopamo dva odstotka osnovnega kapitala in dobre tri odstotke glasovalnih pravic. Nastopamo tudi kot pooblaščenci v podjetjih, kot so Petrol, Gorenje, Pivovarna Laško, Mercator, kjer organizirano zbirajo pooblastila. Lani smo med temi družbami najboljši rezultat imeli na Gorenju, kjer smo zastopali 12,37 odstotka delničarjev, saj smo dobili pooblastilo podjetja Philipa Sluiterja (Home Products Europe), ki je 6,73-odstotni lastnik. Pri lastnih zbiranjih pooblastil bi izpostavil, da smo na lanski skupščini Krke zastopali 5,5 odstotka delničarjev, leto prej, ko se v zbiranje pooblastil ni vključila Krkina uprava, pa slabih 10 odstotkov. Že dve leti zapored smo največji zastopniki malih delničarjev v Žitu, kjer imamo na skupščini od 26- do 28-odstotno zastopanost kapitala in v obeh letih smo z nasprotnim predlogom uspeli z zvišanjem dividende, z nadzornikom žal ne. V zadnjem letu smo se aktivno vključili v zgodbo obeh cerkvenih' holdingov Zvon in tudi tu dosegli od 6- do 10-odstotno skupščinsko zastopanost."

Mačehovska država v elektropodjetjih

Kolikšen je vaš letni proračun za delovanje in kako pridete do teh sredstev?

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož,Svenšek Katja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 27. 01. 2012 Stran: 21

Ljubljana - Elektrodistribucijska podjetja in Sistemski operater distribucijskega omrežja (Sodo) so od včeraj očitno tudi uradno v vojni.

Njen končni cilj predstavlja za približno osem mi]ijonov evrov omrežnin za priključno moč, do katerih je upravičen Sodo, distribucije pa želijo, da pripade del tudi njim, in sicer za že zgrajeno omrežje, v katerega so v preteklosti vlagale same. Vse kaže, da so za zdaj glavno orožje v vojni mali delničarji, ki imajo v lasti petinske deleže v petih elektrodistribucijah. Ti so namreč prepričani, da jih bo država opehari]a tudi za do dva mi]ijona evrov na leto. A njihova ocena, da so kot delničarji upravičeni do dela j avnih daj atev, kar omrežnina je, odpira tudi vprašanje, ali lahko dejanski financerji gradnje in razvoja omrežja, torej porabniki električne energije, ki plačujejo omrežnino za prildjučno moč, od elektrodistribucij pričakujejo vračila vlaganj po zgledu Telekoma Slovenije.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 19. 01. 2012 Stran: 9

Predvideno je, da naj bi podjetja v pretežni državni lasti za letošnje dividende namenila med tretjino in polovico lani ustvarjenega čistega dobička. Enako velja tudi za elektra podjetja

 Kmalu se bodo pričele redne skupščine delničarjev, zato smo predstavnike Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) poprosili, da nam vnaprej predstavijo, kakšno dividendno politiko bodo zasledovali v podjetjih z {nejposrednim pretežnim državnim lastništvom. Kako bodo pri tem upoštevali aktualno gospodarsko krizo, dejstvo, v kateri dejavnosti posluje posamezno podjetje, in konkretne okoliščine pri določenih konkretnih podjetjih.

Mimogrede, predlani je imel Telekom Slovenije ob slabitvah nekaterih finančnih naložb celo okrog 200 milijonov evrov izgube, pa so v AUKN z nasprotnim predlogom celo dosegli dvig izplačila dividende. Takrat so to utemeljevali z dobrim tekočim lanskim poslovanjem, močnim finančnim položajem Telekoma ter da višje izplačilo dividende ne ogroža likvidnosti podjetja, odplačevanja njegovih obveznosti in izvedbe tekočih investicij. "Politika dividend je pomemben element korporativnega upravljanja, ki mu v agenciji posvečamo posebno pozornost. Optimalna politika dividend namreč uravnava ravnotežje med tekočimi dividendami in prihodnjo rastjo poslovanja podjetja ter maksimizira tržne vrednost enote lastniškega kapitala in s tem premoženje lastnikov podjetja. Osnovna pričakovana stopnja dividendnega donosa za vsako posamezno podjetje v portfelju agencije se bo določila ob upoštevanju kapitalske strukture, pričakovane stopnje donosnosti kapitala, na izračunu optimalnih povprečnih tehtanih stroškov kapitala in na drugih ekonomsko upravičenih dejavnikih," pojasnjuje mag. Mojca Mele, ki v AUKN skrbi za odnose z javnostmi.