Adria Airways

Medij: Delo  Avtorji: Stergar Aleš  Teme: Mali delničarji  Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 02. 06. 2010  Stran: 9

Reorganizacija letalskega prevoznika

Upravljavska funkcija ločena od izvršilne - Tričlanski upravni odbor in dvočlanska uprava, ki jo sestavljata Tadej Tufek in Marjan Ravnikar - Še ta mesec o petmilijonski evrski dokapitalizaciji

Zgornji Brnik - Adria Airways ima od včerajšnje skupščine tričlanski enotirni upravni odbor, v katerem sta predstavnika večinskega lastnika družbe PDP dosedanja nadzornika Maks Tajnikar in Primož Klemen, tretjega predstavnika, ki bo zastopal interese zaposlenih, pa bo moral svet delavcev še potrditi. Poslovanje družbe, iz katere se je včeraj izločila Adria Tehnika, bosta vodila dosedanji predsednik uprave Tadej Tufek kot glavni izvršni direktor in dosedanji član uprave Marjan Ravnikar kot izvršni direktor.

V enotirnem sistemu je upravljavska funkcija ločena od izvršilne, kar je po pojasnilu Tadeja Tufka praksa v večini družb, ki imajo tako sestavo kapitala kot Adria s skoraj 90-odstotnim večinskim lastnikom, pa tudi praksa velikih letalskih družb, kot sta British Airways ali Lufthansa. Z zmanjšanjem števila dovčerajšnjih nadzornikov, ki so zdaj člani upravnega odbora s petletnim mandatom, in oblikovanjem poslovodstva z izvršnima direktorjema bo med njimi olajšana komunikacija. Trajanje mandata izvršnih direktorjev še ni definirano, Tadej Tufek, ki tako kot Maks Tajnikar statusno spremembo zaradi lažje komunikacije in preprostejšega načina vodenja ocenjuje pozitivno, tudi pravi, da so se pogovarjali o prav tako petletnem mandatu, ki bo hkraten z mandatom članov upravnega odbora.

Eno najtežjih let v zgodovini letalstva

Skupščina Adrie Airways je včeraj podelila razrešnico tako upravi kot nadzornemu svetu za poslovno leto 2009, za revizorja za poslovno leto 2010 pa je imenovala družbo Ernst & Young. Leto 2009 je bilo po besedah Tadeja Tufka eno najtežjih v zgodovini svetovnega letalstva. Slovenski BDP je padel za osem odstotkov, turistični priliv je bil devet odstotkov manjši, brezposelnost je bila rekordna. Zato 13,8 milijona evrov visoka Adrijina izguba, kar je osem odstotkov od 165 milijonov evrov vredne skupne prodaje, niti ni tako visoka. O petmilijonski evrski dokapitalizaciji družbe naj bi se dogovorili še ta mesec.

Po pričakovano klavrni zimski sezoni in predvideni izgubi, kjer je izbruh islandskega ognjenika ob neposredni škodi povzročil še posredno, saj je bilo potnikov občutno manj tudi po tistem, ko so bila letališča odprta, saj so se bali odpovedi v tujini. Majski rezultati pa so že kar Tadej Tufek spodbudni, saj se je število potnikov v primerjavi z lanskim letom povečalo za sedem odstotkov. V floti sta zdaj že dva nova airbusa, ob racionalizaciji letov, njihovo število je bilo v primerjavi z lanskim majem pet odstotkov manjše, se je za 15 odstotkov povečala zasedenost letal (load factor), ki je zdaj med 67 in 68 odstotki.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah  Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo  Datum: 27. 05. 2010 Stran: 9

Ljubljana - Bi lastniki tako imenovanih prednostnih delnic v prihodnjih letih lahko postali pomemben element pri odločanju o prihodnosti slovenskih delniških družb?

Kar pa se lahko spremeni, saj zakon o gospodarskih družbah v svojem 315. členu med drugim določa tudi, kdaj imetniki prednostnih delnic lahko pridobijo in uresničujejo glasovalne pravice. To se, poenostavljeno, zgodi, če lastniki prednostnih delnic dve leti zapored ne prejmejo izplačanih dividend, kot jim pripadajo.

»V tem primeru se prednostne delnice upoštevajo tudi pri izračunu z zakonom ali statutom zahtevane kapitalske večine,« lahko med drugim preberemo v ZGD. Ta določa, da je pravica do uresničevanja glasovalnih pravic iz prednostnih delnic začasna, dokler se delničarjem ne izplačajo »zaostanki«.

Medij: Dnevnik  Avtorji: Cirman Primož  Teme: Sklici skupščin delniških družb
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik  Datum: 05. 05. 2010  Stran: 21

Ljubljana - Lastniki Adrie Airways, med katerimi je z 87,4 odstotka delnic daleč največja državna Posebna družba za podjetniško svetovanje (PDP), bodo 1. junija na skupščini odločali o uvedbi enotirnega sistema upravljanja in imenovanju članov upravnega odbora.

Medij: Dnevnik Avtorji: Hren Barbara Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 05. 03. 2010 Stran: 23

Ljubljana - Adria Airways namerava načrtovano dokapitalizacijo, o kateri se že dolge mesece pogaja z državo, Aerodromom Ljubljana in Petrolom, izpeljati prek ustanovitve nove hčerinske družbe Adria Tehnika. Vanjo naj bi država prek Posebne družbe za podjetniško svetovanje (PDP) vložila pet milijonov evrov kapitala, nam je pojasnil predsednik nadzornikov letalske družbe Maks Tajnikar. Koliko naj bi znašal vložek Aerodroma Ljubljana, ni znano, zagotovo pa v njem ne bo Petrola.

Adria bo, tako Tajnikar, večinska lastnica te družbe, vendar se o natančnem razmerju deležev še niso uskladili. »Najprej moramo ovrednotiti stvarni vložek Adrie, bo pa Adria večinska lastnica. V nasprotnem je ne bi mogli prištevati v konsolidirano bilanco,« je pojasnil Tajnikar.

Medij: Finance Avtorji: Lipnik Karel, Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 29. 01. 2010 Stran: 10

Državni letalski prevoznik Adria Airways je svoj strateški načrt sanacije in razvoja začrtal ob izključno tuji pomoči. Največja partnerja, Petrol in Aerodrom Ljubljana, pomoč odklanjata. Kakšen je načrt B? Lahko sodelovanje »izsili« vlada?

O reševanju AdrieAirways, vodi jo Tadej Tufek, so se sredi januarja pogovarjali pri premieru Pahorju, smo razkrili. Sestankovanja o tem - glavni Tufkov predlog je, da se Petrol in Aerodrom Lj ubij ana odpovesta svojim terjatvam vzameno za lastniški delež v Adrijinih hčerinskih družbah - še potekajo.

Nazadnje so se dobili v začetku tedna v PDP, Kadovi hčerinski družbi, na katero je bil prenesen Adrijin državni lastniški delež. Dogovorili se niso nič, smo izvedeli neuradno, medtem ko prvi nadzornik Adrie Maks Tajnikar zatrjuje, da so s stališči že zelo blizu. »Adrijina strategija je eden boljših načrtov, ki semjih videl vzadnjem času. To ni ideja, da partnerje k nečemu prisilimo, ampak je to zanje tudi poslovna priložnost, ki jim lahko prinese nove posle. Verjamem, da denimo konverzija dolgov v deleže Petrolu ni blizu, z Aerodromom pa nismo uskladili le še malenkosti. Ne nazadnje pa imamo istega lastnika,« je dodal Tajnikar.

Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja  Datum: 25. 01. 2010  Stran: 4

Premierova ideja o konverziji dolgov Adrie Airways ne pomeni nič dobrega za delničarje Aerodroma Ljubljana in Petrola 

Konverzija dolgov Adrie Airwayas do Petrola in Aerodroma Ljubljana bi pomenila zamenjavo »mrtvih« terjatev za neprodajljive lastniške deleže. Peter Groznik, iz skupine KD Group, ocenjuje, da je to centralnoplanski ukrep. V petek smo poročali o sestanku v kabinetu predsednika vlade 12. januarja, nakateremje Borut Pahor poskušal pridobiti predstavnike Petrola in Aerodroma Ljubljana, da bi svoje terjatve do Adrie Airways, vredne skupno sedem milijonov, spremenili v lastniški delež.

Zanimalo nas je, kako bi to vplivalo na premoženje 39.840 delničarjev Petrola in 9.017 delničarjev Aerodroma. V obeh družbah je neposredno ali posredno država največji lastnik.

Dari Južna, ki je prek svojih družb največji zasebni lastnik Petrola, zaradi članstva v nadzornem svetu Petrola, morebitne konverzije ni želel komentirati.

Peter Groznik, predsednik uprave KD Skladov, članice skupine KD Group, ki je največji zasebni lastnik Aerodroma in je hkrati tudi delničar Petrola, pa je povedal: »Konverzija terjatev v lastniške deleže se nam zasebnim lastnikom zdi, milo rečeno, nenavadna. Saj nismo leta 1982, da bi delovali centralnoplansko. Za delniške družbe, ki kotirajo na ljubljanski borzi, je to v nasprotju s konceptom dobrih praks upravljanja podjetij.« Konverzija je v praksi slaba rešitev. Terjatvi obeh družb do nacionalnega prevoznika sta težko izterljivi oziroma »mrtvi,« saj Adria denarja za poplačilo nima.

Medij: Nedeljski dnevnik Avtorji: Glavič Bojan Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih
Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 24. 01. 2010  Stran: 13

KAJ JE OSTALO OD SLOVENSKE PRI(H)VATIZACIJE (3)

Horuk v nove razprodaje

Vlada razmišlja o novem valu privatizacije, v katerem bi prišli na vrsto še državni deleži v najpomembnejših slovenskih podjetjih. Strokovnjaki opozarjajo, da z novo privatizacijo ne smemo tako hiteti kot s prejšnjo, a se zdi, da se nekaterim v vladi znova zelo mudi.

Medtem ko zmagovalci slovenske privatizacije kupujejo najdražje vile v St. Moritzu in še kje, velika večina Slovencev pas praznimi žepi ugotavlja, da jim od skupaj ustvarjene družbene lastnine ni ostalo prav nič, vlada zdaj mrzlično razmišlja o še enem valu privatizacije. Slednji seveda ne bo mogel biti tako velik kot cunami iz devetdesetih let, saj v državni lasti še zdaleč ni ostalo toliko premoženja, kot ga je bilo na voljo ob prvi množični privatizaciji. Kljub vsemu bo to spet lepa priložnost, da si bo kdo omastil brke, večina državljanov pa se znova obrisala pod nosom in postala še bolj gola in bosa.

Vprašljivi učinki

Tistemu, ki že zdaj nima nič, ni moč še česa vzeti, se morda kdo tolaži. O, pa je moč. Posredno sicer, a še kako oprijemljivo in občuteno. Privatizacija oziroma prodaja državne lastnine je priljubljen ukrep marsikatere vlade, kadar želi polniti proračunsko luknjo. Poteza je na prvi pogled res videti elegantna in neboleča, a težava je, da lahkomiselne prodaje dobrih podjetij že v naslednjih letih praviloma' prinesejo še večje luknje, ki jih še teže zapolniti. Država namreč ne more več računati na redni pritok dividend za svoj lastniški delež, tudi davčni prihodki se zaradi odtekanja dobičkov v zasebne roke in v tujino radi zmanjšajo. Tega sta se v teh kriznih časih dodobra zavedli tudi naši sosedi Madžarska in Hrvaška, ki sta se znašli na robu bankrota, luknje pa ne moreta polniti niti s prodajo podjetij, saj sta jih izpustili iz rok že v prvem valu privatizacije (ko si je z nepreglednimi razprodajami državne lastnine in provizijami polnil žepe tudi marsikateri politik).

Medij: Delo - FT  Avtorji: Več avtorjev Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Priloga FT
Datum: 04. 01. 2010  Stran: 3

Leto, ko so usihali davki

Že na začetku leta 2009 je bilo očitno, da bo morala država pri davkih varčevati: ob prvem trimesečju je davčna uprava poročala, da so davčni prihodki v primerjavi z enakim obdobjem leta 2008 dosegli le 97,6 odstotka vrednosti, ob polletju 88,9 in ob devetmesečju 91,3 odstotka.

Od davka na dodano vrednost je ministrstvo za finance ob prvem popravku proračuna za leto 2009 še načrtovalo 3,3 milijarde evrov, sredi leta je pričakovanja znižalo na 2,9 milijarde evrov.

»Veliko zmanjšanje teh prilivov kaže, da se je gospodarska aktivnost močno zmanjšala, da je veliko manj končnih izdelkov, ki najdejo pot do končnega potrošnika, kjer se realizira davek na dodano vrednost,« je junija ugotavljal generalni sekretar Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije Darko Končan.