Abanka

Medij: Finance  Avtorji: Karel Lipnik in Petra Sovdat Teme: Mali delničarji  Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 01. 03. 2010
 

Kranjski finančni holding Sava, ki ga vodi Janez Bohorič, še ni objavil konsolidiranih izkazov za lani. Rezultati matične družbe na prvi pogled niso slabi - poslovala je z dobičkom. Dobiček je nastal s prodajo desetih odstotkov Merkurja finančno nesposobnemu Merfinu , ta pa Savi še vedno dolguje vseh 58,3 milijona evrov kupnine. Sava menda snuje posel z Istrabenzom. Mu postaja podobna?
 
"Ne moremo komentirati naložbenih namer," v Savi odgovarjajo na vprašanje, ali res nameravajo kupiti družbo Turizem Kras , zdaj v lasti Istrabenza Turizma . Spomnimo, da se okoli prodaje družbe, ki ima koncesijo za upravljanje Postojnske jame , dviga veliko prahu. "Nacionalekonomist" Franjo Štiblar, denimo, poziva, da mora "jama" nujno ostati slovenska. Prek revije Jana je sporočil, da bi "bilo sramotno, če bi jo upravljali tujci". Omenil je sicer, da "posledice padca Istrabenza zdaj čuti cela Slovenija", zamolčal pa, da je prav "nacionalni interes", ki ga zagovarja, pripomogel k temu. Marino Antolovič, šef Istrabenza Turizma, pravi, da do konca prodaje konec marca ne sme dajati izjav.
 
Sava je lani, spomnimo, odkupila tudi 42 milijonov evrov terjatev NLB do NFD Holdinga, posojilo je bilo zavarovano z večino družbe Hoteli Bernardin. Tudi tu je obstajala "grožnja", da bi do druge največje obalne hotelirske družbe prišli "tujci". Je Sava postala branik "nacionalnega interesa"? Postaja (preveč) podobna Istrabenzu?
 
Potrjeni prijateljski obroki Binetu Kordežu

Medij: Poslovni dnevnik  Avtorji: Vesna Vuković in Primož Cirman Teme: Mali delničarji  Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 01. 03. 2010
 
Ljubljana - Uprava in nadzorni svet Mercatorja sta včeraj izpeljala prvi obrambni manever, povezan z
Agrokorjevo ponudbo za odkup 21 odstotkov delnic največje slovenske trgovske družbe v lasti bank in napovedjo poznejšega prevzema Mercatorja.
 
Mercator, ki ga vodi Žiga Debeljak, včeraj v nasprotju z napovedjo s finančnega koledarja ni objavil poslovnega poročila za lansko leto. S tem je kandidatom za nakup deležev od bank, ki se ne bodo uvrstili v drugi krog prodaje, torej tudi Agrokorju, onemogočil natančnejši vpogled v poslovanje družbe v zadnjih treh mesecih lanskega leta.
 
Družba namreč včeraj v nasprotju s časovnico s koledarja finančnih objav ni objavila revidiranega letnega poročila Mercatorja na ravni družbe in skupine za lansko leto. Delničarjem in javnosti so tako v Mercatorju razkrili le povzetek revidiranega letnega poročila skupine in družbe, celotno letno poročilo, ki ga je nadzorni svet na čelu z Robertom Šego sicer že sprejel, pa nameravajo objaviti v zakonskem roku, torej do konca aprila.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 24. 02. 2010 Stran: 9

Do konca tega tedna ali v začetku naslednjega naj bi bili znani (najverjetneje trije) interesenti, ki se bodo uvrstili v ožji krog za nakup dobre petine Mercatorja. Skrbni pregled, ki bi se pričel marca, lahko Mercatorjeva uprava zavrne

Pred kratkim sta NLB in njena Banka Celje kot pridruženi prodajalki prekinili postopek prodaje delnic Mercatorja, tako da prek družbe Arkas trenutno svoje deleže v Mercatorju prodaja še šest bank (Abanka Vipa, Banka Koper, Gorenjska banka, Hypo Alpe Adria Bank, Nova KBM, UniCredit), ki so skupaj lastnice 21 odstotkov delnic najboljšega soseda. Delnice so pridobile lani, ko so jih, tako kot NLB in Banka Celje, zasegle ob nevračilu posojil Infond Holdingu. "Še nobeden izmed šestih predstavnikov prodajalcev nas ni obvestil, da bi odstopil od prodaje delnic Mercatorja, lahko pa kadarkoli in katerikoli prodajalec od te prodaje odstopi," je pojasnil Uroš Marter, direktor in ustanovitelj ljubljanske družbe Arkas, prek katere se prodaja delež v Mercatorju.

Velik razpon med ponujenimi cenami

Medij: Poslovni dnevnik Avtorji: Katja Svenšek Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 23. 02. 2010
 
Ljubljana - V ožji izbor za nakup delnic Mercatorja, ki jih po odstopu NLB in Banke Celje ponuja še šest bank, se bodo predvidoma uvrstili trije ponudniki. V družbi Arkas, ki za konzorcij šestih bank vodi prodajo, bodo seznam ožjih izbrancev pripravili do konca tedna, nato pa bodo vodstvo Mercatorja zaprosili za skrbni pregled. Med izbranci za skrbni pregled pa ne bo strateških vlagateljev, tako da hrvaškemu Agrokorju vpogled v drobovje Mercatorja ne bo omogočen. Banke svojih načrtov z delnicami Mercatorja večinoma sicer ne razkrivajo.
 
"Skrbi pregled družbe potrebujejo finančni vlagatelji, medtem ko strateški partnerji skrbnega pregleda predvidoma ne potrebujejo. Ta je tako namenjen finančnim vlagateljem, ne strategom, vsaj ne tistim, ki so neposredni konkurenti," je na vprašanje, ali bo skrbni pregled omogočen tudi potencialnim strateškim vlagateljem, odgovoril direktor Arkasa Uroš Marter.
 
Banke svojih načrtov z delnicami Mercatorja večinoma sicer ne razkrivajo. "V NKBM tovrstnih poslovnih odločitev v tej fazi ne želimo komentirati," so v drugi največji banki odgovorili na vprašanje, ali bodo nadaljevali s prodajo zaseženih delnic Mercatorja ali se bodo iz prodaje umaknili, kot sta to storili NLB in Banka Celje. Tudi prispelih ponudb niso želeli ocenjevati. Tudi v Hypo banki poslovnih odločitev ne komentirajo, nasprotno pa so nam v Gorenjski banki povedali, da bodo z aktivnostmi za prodajo delnic Mercatorja nadaljevali. Tudi ti pa niso želeli oceniti prispelih ponudb, ker da pogajanja še potekajo. Tudi Unicredit pogajanj ni želela komentirati, medtem ko nam iz Banke Koper in Abanke odgovorov niso poslali.

Medij: Večer Avtorji: Stojan Jure Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 10. 02. 2010 Stran: 4

Za dobro tretjino Mercatorja se zanima osem ponudnikov. Kdo so to, pa banke prodajalke še ne želijo povedati. Napovedujejo se zapleti s skrbnim pregledom

Morebitni kupci so lahko samo še v ponedeljek oddali nezavezujoče ponudbe za nakup dobre tretjine Mercatorja. Iztekel se je namreč javni razpis, s katerim je konzorcij bank prodajal skupaj 1.353.370 delnic poslovnega sistema (oziroma 36,35 odstotka kapitala z glasovalnimi pravicami). Gre za vrednostne papirje, s katerimi sta Infond Holding in Istrabenz zavarovala propadla posojila pri Unicredit Banki, Gorenjska Banki, Abanki, Novi KBM, Banki Koper, Hypo Alpe Adria Bank, NLB in Banki Celje.

Večino teh delnic so banke zasegle konec lanskega poletja, novembra pa so objavile razpis. Nanj se je javilo osem interesentov, je včeraj izjavil Uroš Marter iz svetovalne družbe Arkas. V imenu bank usklajuje prodajo Mercatorja. "Identiteta ponudnikov v tej fazi ne bo razkrita," je zapisal v sporočilu za javnost in dodal, bo zdaj sledilo preučevanje prispelih ponudb. Banke bodo izbrale "ožji krog ponudnikov, za katere se predvideva, da jim bo v mesecu marcu omogočena izvedba skrbnega pregleda družbe Mercator"

Skrbi o skrbnih pregledih

Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 23. 10. 2009 Stran: 4

Po cenitvah Deloitte svetovanja največji, več kot tretjinski delež združene banke pripada kranjski Savi Janeza Bohoriča

Po kakšnem menjalnem razmerju bodo delničarji Abanke in Gorenjske banke (GB) »dobili« delnice združene banke - in kdaj -, še ni določeno. Prva cenitev družbe Deloitte svetovanje pa kaže, da bo v združeni banki »glavna« Sava Janeza Bohoriča, država pa bo dobila manj kot petinski delež. Bo Pahor za? Nadzorniki GB včeraj do konca redakcije še niso končali seje; ocenjeno vrednost GB bodo javnosti razkrili danes. So pa nadzorniki Abanke, vodi jih prvi mož Save Janez Bohorič, razkrili: po oceni Deloitte svetovanja je bila 30. junija letos celotna Abanka vredna od 370 do 410 milijonov evrov, delnica pa med 51,5 in 57 evri - neuradno pa dodali še, daje GB ocenjena »malo višje«.

Medij: Delo - FT Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Priloga FT Datum: 24. 08. 2009 Stran: 2

Revizija

Tudi prejšnji teden se je zapletalo in razpletalo na različnih gospodarskih frontah, a pravega razpleta (ali vsaj luči na koncu predora) marsikje v tem hipu še ni videti. Začenši z reševanjem murskosoboške Mure, unovčevanjem bančnih jamstev v tajkunskih podjetjih, iskanjem kandidata za vodenje Nove Ljubljanske banke in še bi lahko naštevali. Niti ena od omenjenih gospodarskih zgodb prejšnji teden še ni dobila pravega epiloga in ga, kot kaže zdaj, morda tudi še nekaj časa ne bo. Približno tako je tudi z optimizmom, ko gre za vprašanje okrevanja domačega gospodarstva. Tema je postala aktualna zlasti v prvih dneh preteklega tedna, ko so iz več pomembnih svetovnih držav začeli prihajati prve informacije o morebitnih znakih okrevanja.

Medij: Delo - FT  Avtorji: Ropret Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Priloga FT Datum: 10. 08. 2009 Stran: 2

Revizija

Prvi teden letošnjega avgusta je bil morda za marsikoga povsem miren, čisto takšen, kakršen je vsako leto. »Saj se nič ne dogaja.« A za nekatere akterje v slovenskem gospodarstvu to še zdaleč ne drži. Reševanje Mure morda ni bilo v prvem planu, kot je bilo julija, se je pa nadaljevalo. Najprej s ponedeljkovim upravnim odborom Slovenske odškodninske družbe (Sod), ki je druga največja lastnica Mure. Upravni odbor je morebitne vlagatelje pozval, naj svoje predloge za rešitev Mure predstavijo do 17. avgusta.

Ali se bo znova prijavil Joc Pečečnik, še ni znano, svojo rešitev v obliki Nove Mure še naprej ponuja prokurist izčrpanega tekstilnega podjetja Zdenko Podlesnik. Medtem pa se je pojavil švicarski vlagatelj, ki naj bi rešil obrat v Ljutomeru. V tem je zaposlenih 388 delavcev, Švicar menda obljublja, da jih bo obdržal več kot polovico. Podrobnosti ponudbe do konca naše redakcije še ni razglasil, znano pa je bilo, da v Ljutomeru ne bi več šivali oblek in da bi delali za drugo znamko, ne za Muro.

Medij: Mladina Avtorji: Kocbek Darja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: 8 dni na teden Datum: 07. 08. 2009 Stran: 9

Največji lastniki Abanke Vipa in Gorenjske banke so podpisali pismo o nameri, ki je podlaga za začetek postopkov za kapitalsko povezavo obeh bank v eno. Če bo združitev izvedena, bo nastala druga največja banka v Sloveniji. Največji lastniki Abanke Vipa in Gorenjske banke so Zavarovalnica Triglav, Sava, Zvon Ena Holding in Merkur. Za združitev obeh bank si že nekaj let prizadevajo v kranjski Savi. Predsednik uprave Save in nadzornega sveta Abanke Vipa Janez Bohorič pojasnjuje, da se bosta »upravi obeh bank zdaj usedli skupaj in naredili načrt za združitev«. Sava je lastnica 46 odstotkov delnic Gorenjske banke in 24 odstotkov delnic Abanke Vipa.