Abanka

Medij: Dnevnik Avtorji: Hren Barbara,Polanič Matjaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 15. 04. 2010 Stran: 19

Ljubljana - Regulatorja trga, Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in urad za varstvo konkurence (UVK) , bosta po naših informacijah začela preiskavo lastniških povezav med Gorenjsko banko, Abanko in Savo.

Direktor UVK Jani Soršak nam je včeraj potrdil, da bodo na podlagi informacij, ki smo jih razkrili v Dnevniku, začeli zbirati informacije, ali bodo izdali tudi uradne sklepe o preiskavi, pa bo odvisno od podatkov, kijih bodo pridobili v predhodnem postopku. Na ATVP ki jo vodi Damjan Žugelj , so nam povedali le, da »postopkov nadzora ne morejo komentirati«. Po naših informacijah pa bo ATVP od Save in Gorenjske banke zahtevala, da jim predložijo opcijske oziroma terminske pogodbe za nakup delnic Abanke, od Daimonda pa ime kupca 3,6-odstotnega deleža v Abanki.

Včeraj smo razkrili, da naj bi skrivnostnemu kupcu Daimondovega deleža v Abanki kupnino pomagala priskrbeti kar Sava, ki je za ta delež (predvidoma z Gorenjsko banko in tretjimi družbami) že sklenila terminske oziroma opcijske pogodbe. V Savi so te informacije zanikali in zatrdili, da niso sklenili niti terminskih pogodb za nakup deleža v Abanki niti niso nikomur zagotovili denarja za nakup.

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 14. 04. 2010

Ljubljana - Bitka proti tako imenovanim tajkunom, ki jo je aktualna vlada bila tudi s pomočjo zakona o javnih financah, se je, kot kažejo zadnji dogodki v gorenjski gospodarski navezi, končala. Sava je tako ob pomoči Gorenjske banke in Abanke Vipe začela nase prevzemati posojila družb, ki zaradi vpletenosti v tajkunske posle ne morejo dobiti bančnih posojil. S tem se izpostavlja novim tveganjem in hkrati skupaj z Gorenjsko banko krepi lastniški nadzor nad Abanko Vipo.

Ker Daimondu zaradi vpletenosti v načrtovan prevzem Istrabenza ni uspelo refinancirati posojil, je moral v začetku tedna prodati svoj 3,6-odstotni delež Abanke Vipe, zanj pa je iztržil okoli 15 milijonov evrov, smo izvedeli iz neuradnih virov. "Teh informacij ne morem ne potrditi ne zanikati," je bil kratek direktor Daimonda Dragan Valenčič. Po naših informacijah je skrivnostnemu kupcu Daimondovega deleža kupnino pomagala priskrbeti kar Sava, ki naj bi po trditvah naših virov za ta delež (predvidoma z Gorenjsko banko in tretjimi družbami) že sklenila terminsko oziroma opcijsko pogodbo. "V Savi nismo niti sklenili terminske pogodbe za nakup deleža v Abanki, niti nismo komur koli zagotovili denarja za odkup deleža," so na naša vprašanja odgovorili v Savi, ki jo vodi Janez Bohorič.

Po zaprtju bančne pipice pride Sava

Medij: Dnevnik Avtorji: Sta Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 13. 04. 2010 Foto: Bojan Velikonja

Ljubljana - Delničarjem Abanke Vipe se letos obetajo dividende v višini 63 centov bruto na delnico. Kot so danes po seji nadzornega sveta sporočili iz banke, so nadzorniki sklenili za izplačilo dividend nameniti 4,5 milijona evrov bilančnega dobička. Skupščina delničarjev, ki so lani prejeli dividende v višini 1,01 evra, bo 27. maja.

Nadzorni svet je v ponedeljek obravnaval in sprejel še poročilo o finančnem poslovanju banke v letošnjih prvih dveh mesecih in se seznanil z informacijo o poslovanju banke v letošnjem prvem četrtletju. Upravo je zadolžil, da na pristojnih ravneh opozori na v primerjavi z drugimi evropskimi državami pretirano zaostrovanje pogojev kreditiranja, kar povzroča dodatna tveganja za kreditojemalce in posledično tudi za celotni bančni sistem.

Medij: Kapital Avtorji: Taškar Beloglavec Bojan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 12. 04. 2010 Stran: 22

Gospodarska rast v Sloveniji naj bi znašala 0,6 oz. 1,3 %

Stečaji temeljito obremenjujejo slovenska sodišča, ki so lani obravnavala skupaj nekaj več kot 1.200 postopkov zaradi insolventnosti. Največje bilo osebnih stečajev - več kot 700, sledijo pa stečaji podjetij - 450.

Skromnejša rast. Slovensko gospodarstvo naj bi po zadnji napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) letos doseglo 0,6-odstotno rast. Urad je torej oceno v primerjavi z jesensko znižal kar za tretjino. Prav gradbeništvo pa je tisto, ki višjo rast preprečuje. UMAR je z vsako napovedjo gospodarskih gibanj za letos bolj pesimističen. Nemška vlada je nasprotno v zadnji januarski napovedi gospodarsko rast za letos zvišala z 1,2 na 1,4 %. Slovenija naj bi torej letos rasla več kot polovico počasneje kot Nemčija, na katero je slovenski izvoz najbolj vezan. Ker izvozu kaže bolje, je gradbeništvo, ki predstavlja pomemben delež BDP-ja, očitno v resni recesiji.

Po mnenju analitikov iz Banke Slovenije se Sloveniji obeta zmerna gospodarska rast. Obseg BDP-ja se bo v tem letu povečal za 1,3 %, v letu 2011 pa za 1,8 %. Stopnja inflacije bo letos dosegla 1,6 %, v prihodnjem letu pa 1,4 %. Po predvidevanjih bosta letos osebna potrošnja in javna poraba stagnirali, pri čemer se lahko prva celo zmanjša, druga pa malo poveča. Za investicije v Banki Slovenije pričakujejo, da bi se letos lahko povečale za 2,6 %, izvoz naj bi se povečal za 5 %, uvoz pa za približno 3 %.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 03. 04. 2010 Stran: 19

Družbe, ki jih vodijo oziroma so jih vodili (od leve proti desni) Draško Veselinovič (NLB), Saša Fajs (Center Naložbe), Andrej Lovšin (Intereuropa), Boško Šrot (Pivovarna Laško), Matjaž Kovačič (Nova KBM). Robert Časar (Luka Koper), Matjaž Gantar (KD Group), Simon Zdolšek (Zvon Ena Holding), Aleš Žajdela (Abanka Vipa) in Stanislav Valant (NFD Holding), so lani ustvarile skupno kar 411 milijonov evrov čiste izgube, oblikovati pa so morale za rekordnih 685 milijonov evrov oslabitev in odpisov.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja,Galun Robert Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 19. 03. 2010  Stran: 9

Vodstvo Dravskih elektrarn zavarovalo devet milijonov evrov dolga

Gre za še zadnji del 21-milijonskega posojila Dravskih elektrarn V Zvonu ostro zavračajo možnost stečaja - Cerkev v zagati

Ljubljana- Potem ko je šel konec lanskega leta v stečaj mariborski holding Infond, se zastavlja vprašanje, ali bi najhujši scenarij lahko doletel tudi mariborski Zvon Ena Holding, ki ima skoraj 40.000 malih delničarjev. Dravskim elektrarnam Mariborjetedni uspelo s predlogom za izvršbo premoženja, s katerim je Zvon Ena Holding zavaroval približno devet milijonov evrov dolga do elektrarn. V Zvonu pravijo, da sklep sodišča še proučujejo, poznavalci pa se sprašujejo, ali je predlog za izvršbo ena od posledic dolgoletne politične konfrontacije med domačo posvetno in cerkveno oblastjo. Večinski lastnik mariborskega holdinga je družba Gospodarstvo Rast, ki jo obvladujejo mariborska, murskosoboška in celjska nadškofija. S sodnim sklepom za izvršbo zastavljenega premoženja so se, vsaj za zdaj, končala že skoraj leto dni trajajoča pogajanja med Zvon Ena Holdingom in družbo Dravske elektrarne Maribor (DEM) za poplačilo devet milijonov evrov dolga, ki ga ima holding do elektrarn. To je še zadnji del od skupno 21 milijonov evrov, ki jih je leta 2007 Zvonu posodil nekdanji direktor DEM Damijan Koletnik. Dobro polovico (12 milijonov evrov) je Zvon vrnil v začetku lanskega poletja, pri drugi polovici se je zataknilo.

Ker dolgotrajna pogajanja o vračilu posojila niti po več »opominih« niso obrodila sadov, je vodstvo Dravskih elektrarn na mariborsko okrajno sodišče podalo predlog za izterjavo in zaseg premoženja, s katerim je Zvon zavaroval posojilo pri DEM, šest domačih bank pa je posledično zablokiralo vse transakcijske račune cerkvenega Zvona 1.

Medij: Gorenjski glas Avtorji: Žargi Štefan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ekonomija Datum: 19. 03. 2010 Stran: 17

Potem ko je sodišče v Mariboru potrdilo predlog Dravskih elektrarn o izvršbi, je šest slovenskih bank blokiralo vse račune Zvon Ena Holdinga.

Ljubljana, Maribor - Vse kaže, da se je začel razpletati vozel poravnave dolga enega največjih slovenskih holdingov Zvon Ena, ki je prek družbe Gospodarstvo Rast v posredni lastni mariborske nadškofije. Zvon Ena si je namreč v letu 2007 pri Dravskih elektrarnah Maribor sposodil za v času Janševe vlade politično podprt prevzem Petrola 21 milijonov evrov, ki pa jih do aprila lani, ko je dolg zapadel, ni mogel vrniti. Dravske elektrarne Maribor (DEM) so v začetku junija lani dočakale plačilo 12 milijonov evrov, za preostali dolg v višini devet milijonov evrov pa so v začetku februarja letos vložile izvršni predlog na okrožno sodišče v Mariboru. Sodišče je predlogu v celoti ugodilo in šest slovenskih bank med njimi je tudi Gorenjska banka, je v torek po poročanju Dnevnika blokiralo vse transakcij ske račune Zvon Ena Holdinga. Poleg rubeža sredstev na transakcij skih računih bodo DEM na dražbi prodale delnice NLB ter delnice dveh skladov v Bosni in Hercegovini, kar pa še zdaleč ne bo zadoščalo za pokritje dolga.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 18. 03. 2010 Stran: 9

Poslovanje leta 2009

Manj pa so lani kreditirali podjetja - Banka je lani imela 3,2 milijarde evrov bilančne vsote, kar jo uvršča na četrto mesto med slovenskimi bankami

Ljubljana - »Verjamem, da bo kriza še prizadela nekatere sektorje in ni izključeno, da nas lahko doleti kriza v obliki črke W; da bo recesija torej znova zagrozila in da nas čakajo še hude razmere,« je na včerajšnji tiskovni konferenci ob predstavitvi lanskih rezultatov poudaril član uprave banke Unicredit Slovenija Janko Medja.

Po oceni uprave Unicredita se Slovenija »še ni ozdravila prevelike odvisnosti od kreditnih virov iz tujine in se niti ne bo, če ne bo veliko bolj odgovorno in profesionalno dopuščala tujih neposrednih investicij v gospodarstvu. V Sloveniji je namreč premalo akumulacije, po drugi strani pa je videti veliko razlogov za optimizem. Čeprav so določeni dejavniki še zelo negotovi, pričakujem, da bo imelo slovensko gospodarstvo v prihodnje neko stabilno rast,« je poudaril Medja. Predsednik uprave banke France Arhar pa je poudaril, da glavni vzrok za padec gospodarske rasti doma ni le v veliki soodvisnosti slovenskega gospodarstva od izvoznih trgov, zlasti nemškega. »Nam konkurenčnim državam^ ki izvažajo na iste trge, sta se izvoz in uvoz lani zmanjšala od n do 13 odstotkov.

Naloga bank ni upravljanje podjetij

Medij: Dnevnik Avtorji: Hren Barbara Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 18. 03. 2010 Stran: 20

Ljubljana - Unicredit banka Slovenije je lani ustvarila za polovico manj dobička pred davki kot leto prej, znašal je 11,25 milijona evrov, bilančno vsoto pa je povečala za 13 odstotkov na 3,2 milijarde evrov, s čimer je tržni delež povečala za 0,3 odstotne točke in ostaja četrta največja banka v Sloveniji. Čeloma sku pina Unicredit je lani ustvarila 1,7 milijarde evrov čistega dobička, kar je za 57,6 odstotka manj kot predlani.

Z doseženim je predsednik uprave slovenske hčerinske banke France Arhar zadovoljen in za letos napoveduje povečanje dobička. Pojasnil je, da se je banka lani na podlagi ocene tveganj preusmerila h kreditiranju bank, javnega sektorja in prebivalstva. Posojila bankam in finančnim institucijam je povečala za 65 odstotkov (na 708 milijonov evrov), posojila javnemu sektorju, vključno z državo, za 67 odstotkov (na 221 milijonov evrov), posojila prebivalstvu pa za 14 odstotkov (na 657 milijonov evrov). Posojila podjetjem so nasprotno skrčili za 2,5 odstotka (na 1,18 milijarde evrov).