Abanka
Gorenjska banka stopila na zavoro pri združevanju z Abanko
Medij: Dnevnik Avtorji: Vesna Vuković, Suzana Rankov Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik/ Gospodarstvo Datum: 18. 02. 2012 Stran: 22
Ljubljana - Medtem ko so nadzorniki Abanke Vipe ta teden upravi dali soglasje za izvajanje projekta povezovanja Abanke in Gorenjske banke, pa so nadzorniki Gorenjske banke zahtevali dodatne analize. Dileme imajo zaradi vprašanja, ali bo združena banka dovolj kapitalsko trdna, trdijo naši viri. Abanka si je namreč z rekordno izgubo v lanskem letu, ki je znašala skoraj 120 milijonov evrov, krepko poslabšala kapitalsko ustreznost. Gorenjska banka pod vodstvom Gorazda Trčka si je vzela čas za temeljit premislek o projektu nastajanja druge največje bančne skupine v Sloveniji.
Po naših informacijah so nadzorniki Gorenjske banke na četrtkovi seji obravnavali informacijo o sinergijskih učinkih kapitalskega povezovanja z Abanko. Ob tem so na mizo dobili analizo obeh bank in njunega položaja na trgu. Ta je pokazala, da imata banki na domačem trgu dober položaj in bi se z združitvijo dopolnjevali, pomembne sinergijske učinke pa bi lahko dosegli tudi pri stroškovni učinkovitosti. Toda zatakne se pri kapitalski ustreznosti. Zaradi visoke izgube, ki jo je Abanka zabeležila v lanskem letu, so v Gorenjski banki namreč ocenili, da je kapitalska ustreznost Abanke močno padla in da je tik nad zakonskimi zahtevami. Tudi če bi se banki združili, se kapitalska ustreznost ne bi bistveno izboljšala, se bojijo v Gorenjski banki. Njeni presežki kapitala namreč ne bi zadostovali za to, da bi združena banka imela trdno kapitalsko osnovo za prihodnje delovanje. Zato v Gorenjski banki ocenjujejo, da bi morali še pred morebitno združitvijo opredeliti tudi vire za dokapitalizacijo in kdo bi lahko bili partnerji, ki bi bili pripravljeni pristopiti h dokapitalizaciji Abanke ali združene banke.
Nadzorniki Gorenjske banke so tako zahtevali, da se pred odločitvijo o nadaljnjih postopkih pripravi bolj poglobljena analiza, da "ne bi po združitvi ugotovili, da je bila storjena napaka in smo dobili eno slabo banko", je dejal naš vir, ki je želel ostati neimenovan. Poslovanje Gorenjske banke je sicer za zdaj solidno, toda tudi ta banka ima probleme v portfelju in v celotnem bančnem sistemu se obeta nadaljnje zaostrovanje poslovanja.
Razsežnosti morebitnega dokončnega propada Mariborske nadškofije
Prispevek Ane Bučar za Odmeve TV SLO 1 ob 22 uri, dne 14.02.2012 o posledicah morebitnega končnega propada Mariborske nadškofije.
Usoda mariborske nadškofije je predvsem odvisna tudi od usode cerkvenega holdinga Zvon ena Holding, ki čaka le še na odločitev mariborskega okrožnega sodišča. To mora odločiti o predlogu NLB-ja, ki nasprotuje prisilni poravnavi. Če se bo sodišče strinjalo z NLB-jem, gre Zvon ena, tako kot pred njim Gospodarstvo rast in Zvon dva holding, v stečaj. Za ogled prispevka pritisnite na sliko ali TUKAJ ali pa preberite magnetogram celotnega prispevka v nadaljevanju.
NLB (pred njim pa že Abanka) je zagotovil, da terjatev do holdinga ne namerava reprogramirati in zavrnil navedbe, da se je z njim sporazumel o prodaji delnic. Po drugi strani pa finančni izvedenec Franc Kolenc vztraja pri svojem mnenju, da verjame v več kot polovično možnost uspešne izvedbe finančnega prestrukturiranja Zvona ena Holding. Dvom v neodvisnost finančnega izvedenca Franca Kolenca, pa je bil izražen včeraj tudi v članku časnika Delo.
Mali delničarji si sicer želimo, da bi prostovoljna poravnava uspela, a se bojimo, da je za to zelo malo možnosti. Bomo pa ob morenitnem stečaju pozvali na odgovornost sedanje in bivše poslovodstvo in bivše nadzornike. Upamo le, da bo temu sledila tudi cerkev med "svojo elito".
Sodnica pa naj bi svojo odločitev pisno predvidoma sporočila v mesecu dni.
Damijan Žugelj lahko prepreči ponovitev kadrovskega cunamija v borznih družbah
Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 13. 02. 2012 Stran: 18
Ljubljana - Medtem ko je prva vlada Janeza Janše kadrovski cunami v gospodarstvu začela leta 2005 z menjavami nadzornih svetov na skupščinah največjih borznih družb, bi jo tokrat pri kadrovanju lahko upočasnili postopki Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki jo še iz časov prve Janševe vlade vodi Damjan Žugelj. V prihodnjih tednih je namreč pričakovati nove odločbe, s katerimi bo agencija državi in državnim podjetjem odvda glasovalne pravice v Krki, Zavarovalnici Triglav, Telekomu Slovenije, Abanki Vipi, Savi Re, Aerodromu Ljubljana, Savi in Novi KBM.
Spomnimo, prevzemni zakon, sprejet leta 2006 v času vlade Janeza Janše, je državnim lastnikom dovoljeval, da jim v družbah, ki so pred uveljavitvijo zakona presegale prevzemni prag, ni bilo treba objaviti prevzemne ponudbe, a le v primeru, če svojega deleža ne bi povečali. Toda zaradi manjših delniških poslov Luke Koper in Nove KBM v letih 2006 in 2007, torej spet v času prve Janševe vlade, je ATVP (šele) v začetku lanskega leta državi in njenim podjetjem v devetih borznih družbah (poleg že omenjenih še v Petrolu) zamrznila glasovalne pravice, dokler ne objavijo prevzemne ponudbe ali svojega deleža ne znižajo pod 25-odstotni prevzemni prag. Da bi državo v sedanjih razmerah odrešil objave prevzemov ali prodaje pod prisilo, je državni zbor maja lani sprejel avtentično razlago zakona o prevzemih, s katero so poskušali ATVP onemogočiti, da bi državi odvzela glasovalne pravice. Potem ko je vrhovno sodišče maja lani ugodilo tožbi državnih lastnikov in jim vrnilo glasovalne pravice v Petrolu, je ATVP sprožila ustavni spor zaradi sprejema avtentične razlage zakona in s tem preprečila, da bi država lani glasovala na skupščinah preostalih podjetij. V začetku decembra lani so ustavni sodniki ocenili, da je bila avtentična razlaga prevzemne zakonodaje v nasprotju z ustavo.
Agrokor umika ponudbo za nakup Mercatorja
Medij: SIOL.NET Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 07. 02. 2012 Stran: splet 22.03
Agrokor, ki se že več mesecev poteguje za nakup 52,1-odstotnega deleža Mercatorja v lasti konzorcija prodajalcev, bank in družb iz skupine Pivovarne Laško, se je odločil umakniti svojo ponudbo.
Kot so nocoj sporočili iz Agrokorja, so se za to odločili, ker se doslej s prodajalci niso uspeli nič dogovoriti. V Agrokorju podrobnosti ne pojasnjujejo, so pa v sporočilu zapisali, da "jih je dolgotrajnost postopka pripeljala do zaključka, da bi lahko celoten proces trajal še zelo dolgo in da jim možnost uresničitve transakcije pod zadovoljivimi pogoji ni zagotovljena".
V hrvaški družbi tudi menijo, da bi bilo nadaljevanje procesa odkupa delnic od konzorcija lahko škodljivo za samo družbo, kot tudi za Mercator, zato so sprejeli odločitev, da umaknejo svojo ponudbo. Agrokor je sicer pogodbo o ekskluzivnosti pogajanj s konzorcijem prodajalcev preklical že v torek, zakaj so to sporočili javnosti šele danes zvečer, pa v sporočilu niso navedli.
Proces prodaje že nekaj časa "blokiran"
Proces prodaje več kot polovice Mercatorja hrvaškemu koncernu, ki se je bolj resno začel lani poleti, je že nekaj časa "blokiran", saj se za prodajo še ni izrekla največja slovenska banka NLB. Ta ima v lasti nekaj manj kot 11-odstotni delež Mercatorja. Nadzorni svet Nove Ljubljanske banke (NLB) namreč po odstopu predsednika uprave banke Boža Jašoviča ter odstopih in nesoglasju med samimi nadzorniki glede prodaje, odločitve kaj narediti z deležem Mercatorja, še ni sprejel. Po neuradnih informacijah, ki jih ima STA, naj bi bila nova seja nadzornikov NLB prihodnji teden.
Prodajo podprli vsi prodajalci, z izjemo NLB
Konzorcij prodajalcev sicer po pogodbi skupaj prodaja delnice Mercatorja, prodajo pa so doslej podprli vsi prodajalci, z izjemo NLB. Zadnje so prodajo pretekli teden podprle družbe znotraj skupine Pivovarne Laško, ki imajo skoraj četrtino delnic Mercatorja. Poleg NLB in družb iz skupine Pivovarne Laško, so v prodajnem konzorciju še NKBM, Abanka, NFD Holding, Gorenjska banka, Banka Koper, Hypo banka in Banka Celje.
Prodajalci se ekskluzivno z Agrokorjem, ki je sicer edini izkazal interes za delnice Mercatorja, za posamezno delnico pa ponuja 221 evrov, pogajajo že več mesecev. Proti prodaji Mercatorja Agrokorju so se izrekli številni politiki pa tudi Mercatorjevi dobavitelji. Prodaji pa nasprotujejo tudi različne hrvaške organizacije potrošnikov in dobaviteljev. Te menijo, da bi bila prodaja Agrokorju, ki naj bil po njihovem na Hrvaškem znan kot "kronični neplačnik" dobaviteljev, slaba.
Uprava opozarjala, da se zna zgoditi, da prevzemne namere niso resne
Uprava Mercatorja, od katere so prodajalci želeli kooperativnost pri prodajnem postopku, je opozarjala, da se zna zgoditi, da prevzemne namere Agrokorja niso resne. Zato so sodelovanje pri prodajnem postopku hrvaški družbi, ki je največji konkurent Mercatorja v regiji, pogojevali z nekaterimi zaščitnimi ukrepi. Glede morebitne same prodaje pa so predstavili predloge za zaščito interesov družbe.
Prodajalcem je v pogajanjih z Agrokorjem sicer uspelo izpogajati nekaj Mercatorjevih predlogov za zaščito interesov družbe, vendar so v zadnjem osnutku pogodbe uspeli izpogajati le 20 milijonov evrov vredno pogodbeno kazen za kršitve zavez. Tu gre za vse zaveze, npr. tudi odpuščanja delavcev, zamenjavo dobaviteljev, selitev sedeža družbe, odprodajo delov družbe.... Mnogi so te zaveze ocenili kot neresne, saj pri prevzemu, vrednem več kot 850 milijonov evrov, tako nizka pogodbena kazen za kršitve ne pomeni nič. Ta bi morala - tako poznavalci - znašati vsaj 150 milijonov evrov.
Agrokor brez sredstev za nakup Mercatorja?
Podrobnosti, zakaj se je Agrokor odločil za umik iz pogajanj s konzorcijem prodajalcev, nam nocoj ni uspelo dobiti. Vendar naj bi bil Agrokor po mnenju poznavalcev tudi brez sredstev za nakup Mercatorja, kar je pred tedni javno dejal tudi kmetijski minister v odhajanju Dejan Židan. Glede na ponudbo bi potreboval več kot 850 milijonov evrov, kar naj bi Agrokor, kot trdijo v hrvaški družbi, zbral s pomočjo partnerjev. K nakupu Mercatorja naj bi ga spodbujala predvsem ameriška banka J.P. Morgan in Unicredit, ki veljata za Agrokorjeva velika upnika. Glede na to, da je Agrokor družba v večinski lasti najbogatejšega Hrvata Ivice Todorića, je težko priti do natančnih podatkov o finančnem položaju in dolgovih družbe, po pisanju različnih medijev pa naj bi imel Agrokor precej dolgov. To pa pomeni tudi manjšo možnost nadaljnjega zadolževanja. Poleg tega pa Agrokorju "na vratu leži" tudi več kot 100 milijonov evrov vredna odločba hrvaške agencije za trg vrednostnih papirjev (Hanfa).
Akrokor pri nakupu podjetja Belje kršil zakonodajo?
Ta je Agrokorju ukazala objavo prevzemne ponudbe za prehrambeno podjetje Belje. Agrokor je namreč po ocenah Hanfe odkupil večino delnic Belja, malim delničarjem pa ni dal možnosti prodaje, kar je v nasprotju s hrvaško zakonodajo. Na to se je sicer Agrokor pritožil, vendar v Hanfi pravijo, da imajo dovolj dokazov, da je Agrokor kršil zakonodajo, zato bodo pri svoji odločbi vztrajali.
Agrokor naj bi kmalu, po nekaterih informacijah celo prihodnji mesec, moral odplačati tudi skoraj 200 milijonov evrov vredno posojilo Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD), ki ga je vzel pred leti. EBRD je takrat za posojilo dobila več kot osemodstotni delež Agrokorja, ki ga bo moral ta na podlagi pogodbe odkupiti nazaj.
Glasovalni glavobol
Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Mnenja Datum: 02. 02. 2012 Stran: 5
Pred kratkim sprejeta novela zakona o prevzemih državnim lastnikom podjetij ni prinesla želenega izkupička. Novela namreč ni odpravila nevarnosti, da država in z njo povezani lastniki v devetih pomembnih družbah izgubijo glasovalne pravice. Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) namreč proti njim znova vodi postopke.
Zgodba je preprosta in banalna. Zakon o prevzemih je ob uveljavitvi vsem lastnikom, tudi državnim, podaril »jokerja«: če so ob uveljavitvi zakona presegali prevzemni prag, jim ni bilo treba objaviti prevzemne ponudbe. A le pod pogojem, da deleža ne povečujejo. Če dokupijo eno samo delnico, tega jokerja izgubijo in morajo objaviti prevzemno ponudbo ali pa delež znižati pod 25 odstotkov.
In prav to se je zgodilo zaradi površnosti nekaterih državnih družb. Te so, ne razmišljajoč o posledicah, trgovale z nekaterimi delnicami in tako državnim lastnikom tega jokerja odvzele NKBM, Krki, Zavarovalnici Triglav, Petrolu, Telekomu Slovenije, Savi, Savi Re, Aerodromu in Abanki. Država je nato poskušala glasovalne pravice državnih lastnikov v teh družbah rešiti z avtentično razlago zakona, a se ATVP s tem ni strinjal. In ustavno sodišče mu je pritrdilo.
Državnim lastnikom grozi odvzem glasov
Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 01. 02. 2012 Stran: 3
Prevzemna zakonodaja Glasovalne pravice negotove v devetih družbah - Povišanje prevzemnega praga na 33 odstotkov?
Ljubjana - Državni lastniki utegnejo ostati brez glasovalnih pravic v pomembnih podjetjih: Zavarovalnici Triglav, Novi Kreditni banki Maribor, Savi, Krki, Abanki, Petrolu, Savi Re, Aerodromu in Telekomu Slovenije. To vprašanje bo, kot kaže, ena prvih nalog nove vlade.
Vlada v odhajanju v pred kratkim sprejeti noveli zakona o prevzemih ni niti poskusila rešiti vprašanja kršenja prevzemne zakonodaje državnih lastnikov v omenjenih primerih, predlagani amandma strank PS in SD, ki naj bi to zadrego odpravil, je nova koalicija zavrnila. PS in SD sta namreč predlagali, da dvoodstotno preseganje prevzemnega praga ne bi nujno pomenilo kršenja prevzemne zakonodaje, če ne bi šlo za namen prevzema podjetja, o tem pa bi presojala Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP).
Greh državnih lastnikov v omenjenih devetih družbah sega v leto 2007. Takrat, torej za časa prejšnje Janševe vlade, so nekatera državna podjetja malenkostno povečala deleže v teh družbah. S tem pa izjema za preseganje prevzemnega praga, ki je veljala glede zatečenega deleža, ni več veljala. ATVP je lani od njih zaradi preseganja prevzemnega praga zahteval objavo prevzemne ponudbe ali zmanjšanje deleža pod 25 odstotkov in jim odvzel glasovalne pravice. Prejšnji državni zbor je zato naknadno sprejel avtentično razlago zakona o prevzemnih, po kateri država v tem primeru ni bila zavezana k prevzemu in je ohranila glasovalne pravice, vendar je ustavno sodišče to konec lanskega leta razveljavilo.
Glavni bodo zasebni lastniki
Negotova usoda državnih glasov
Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 26. 01. 2012 Stran: 9
Zakon o prevzemih Skupni odbor zavrnil amandmaje SD Prevzemi bi državo stali skupaj 4,7 milijarde evrov
Ljubljana - Usoda glasovalnih pravic državnih lastnikov v nekaterih pomembnih družbah tudi po včerajšnji obravnavi novele zakona o prevzemih ostaja negotova. Skupni odbor državnega zbora je namreč zavrnil amandmaje SD, ki bi omogočili državi ohranitev glasov.
Stranka SD je na obravnavi novele zakona, ki naj bi olajšala prestrukturiranje podjetij, predlagala dopolnila, po katerih dvoodstotno preseganje prevzemnega praga ne bi nujno pomenilo kršenje prevzemne zakonodaje, če ne bi šlo za namen prevzema podjetja. O tem bi presojala Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP).
S tem dopolnilom je SD poskušala rešiti vprašanje glasovalnih pravic države v devetih podjetjih, med njimi v Krki, Zavarovalnici Triglav, Telekomu Slovenije, Petrolu, Aerodoromu, Abanki. Nekateri povezani državni lastniki so lani za malenkost povečali deleže v teh družbah, zaradi česar izjema, ki je veljala glede zatečenega deleža, ni več veljala. ATVP je tako od njih zaradi preseganja prevzemnega praga zahteval objavo prevzemne ponudbe ali znižanje deleža pod 25 odstotkov in jim odvzel glasovalne pravice. Prejšnji državni zbor je zato sprejel avtentično razlago zakona o prevzemnih, po kateri država v tem primeru ni bila zavezana k prevzemu, vendar je ustavno sodišče to razveljavilo.
Prezadolženi Hoteli Bernardin iščejo kupca za svoje hotele
Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik/ Gospodarstvo Datum: 23. 01. 2012
Ljubljana - Vse bolj je očitno, da bodo morali Hoteli Bernardin ceno za reševanje družb iz poslovnega sistema NFD plačati s prodajo najmanj enega izmed njihovih hotelskih kompleksov. Glavni izvršni direktor Hotelov Bernardin Čedomil Vojnič in predsednik upravnega odbora družbe Stanislav Valant sta že lani začela s postopki za prodajo okoli pet milijonov evrov vrednega hotela Piran in hotelskega kompleksa Simonov zaliv, ki je ocenjen na okoli 20 milijonov evrov, vendar jima je doslej uspelo prodati le nekatere manjše nepremičnine.
Po prvotnih načrtih bi moralo do prodaje katerega od večjih hotelov priti že lani, vendar so zaradi prenizkih ponudb v družbi odločitev o prodaji preložili na sredino letošnjega leta. Prodajo najmanj enega od večjih hotelskih kompleksov ali več manjših hotelov po neuradnih informacijah zahtevajo zlasti bančne upnice, pri katerih so morali Hoteli Bernardin zastaviti že večino svojih nepremičnin. Pod hipoteko so tako po zadnjih podatkih Grand hotel Bernardin, Grand hotel Metropol, hoteli Histrion, Roža, Lucija, Salinera in Piran, vile Maia, Galeb in Barka, apartmaji Strunjan ter celo nekatera parkirišča.
Leto po zapisih L'Espressa cerkvene finance tik pred potopom
Medij: Dnevnik Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik/ Gospodarstvo Datum: 21. 01. 2012 Stran: splet 15.26
Maribor - Natanko pred letom dni je italijanski časnik L'Espresso razgalil propadle finančne posle mariborske nadškofije. Slovenski javnosti so bile cerkvene težave z nasedlimi naložbami sicer znane že prej, objava v omenjenem časniku pa je dokončno razkrila stomilijonske dolgove, v katerih so po radodarnem kreditiranju veliko izgubile tudi banke.
Mariborska nadškofija naj bi bila zadolžena za 800 milijonov evrov, je lani razkril L' Espresso, ki se je pri tem skliceval na zaupne dokumente, točneje poročilo apostolskega vizitatorja Gianluce Piredde. Ta je sicer koordiniral skupino TMF, ki jo je mariborska nadškofija skupaj z ekipo banke Rothschild že leto prej povabila k sodelovanju za pospešitev reševanja težkega ekonomskega stanja.
Finančne težave, verjetno pa tudi omenjena objava, je le nekaj dni pozneje odnesla takratnega mariborskega nadškofa Franca Krambergerja, ki se je uradno upokojil, namesto njega pa je papež Benedikt XVI. imenoval dotedanjega mariborskega nadškofa pomočnika Marjana Turnška.
Novi nadškof Turnšek je obžaloval dogodke in priznal, da poslovanje med mariborsko nadškofijo in Vatikanom v preteklosti ni bilo vselej najbolj v skladu s pravili. Vendar pa sankcioniranje odgovornih, recimo nekdanjega prvega finančnika nadškofije Mirka Krašovca, za takšno ravnanje ni predvideno, saj to lahko stori le Vatikan.
Slab začetek leta
Medij: Kapital Avtorji: Olenšek Špacapan Barbara Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Borzni komentar Datum: 16. 01. 2012 Stran: 8
Krka je dosegla dvoletno dno
Leto 2011 seje poslovilo. Borzni tečaji na slovenski borzi niso razveselili vlagateljev, marsikateri je pošteno upadel. Tako je delnica Intereurope kot največja poraženka izgubila kar 90 % svoje vrednosti, delnica Save pa 87 %. Kljub višji dokapitalizacijski ceni, mednarodni kotaciji in javnem nakupu delnic nekdanjega prvega moža Nove KBM je delnica izgubila neverjetnih 69 % svoje vrednosti in pristala na svoji rekordno nizki ceni blizu 3 evrov. Žal med poštenimi izgubarji najdemo tudi delnico Gorenja, ki je izgubila 62 %, Petrolova delnica je izgubila 41, Krkina pa le' 15 %, vendar je ponovno dosegla svoje dvoletno dno pod 50 EUR za eno delnico. Med prometnejšimi delnicami je še najmanj izgubila delnica Mercatorja, katere cena se je zaradi dolgotrajne prevzemne oziroma prodajne zgodbe v lanskem letu znižala le za 7 %. Slovenski borzni indeks je tako v povprečju v lanskem letu izgubil 30 %, kar je skoraj dvakrat več kot nemški borzni indeks in evropski delniški trg na splošno. Pravzaprav je med trgi, ki so slovenskim vlagateljem še najbližji, izgubil daleč največ.
