Abanka

Medij: Delo Avtorji: Ma. G.,Stregar Aleš Teme: Mali delničarji, Sklici skupščin delniških družb, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 26. 01. 2013 Stran: 10

Pred skupščino Telekoma Agencija za trg vrednostnih papirjev je državi v osmih družbah odvzela glasovalne pravice, ker da ščiti male delničarje

Ljubljana - Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je včeraj državi in še šestim z njo povezanim družbam odvzeia glasovalne pravice v Telekomu Slovenije (TS). Hkrati pa se je zgodil preobrat v Sodu, ki je dobil pomemben nominacijski odbor.

ATVP je doslej izdala osem tovrstnih odločb, glasovalne pravice države pa zdaj mirujejo v Abanki, NKBM, Aerodromu Ljubljana in Telekomu Slovenije. V TS je ATVP zaradi kršitve določb zakona o prevzemih poleg državi prepovedala uresničevati glasovalne pravice še Zavarovalnici Triglav, Sodu, Kadu, NKBM, Aerodromu Ljubljana in Skladu za financiranje razgradnje NEK. Prepoved bo veljala, dokler osebe, ki delujejo usklajeno, ne dajo prevzemne ponudbe za delnice TS, ali dokler ne zmanjšajo lastniškega deleža v ciljni družbi pod 33-odstotni prevzemni prag.

Medij: Dnevnik Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 18. 01. 2013 Stran: 9

Včeraj se je začel drugi krog dokapitalizacije Abanke Vipe, v katerem bodo nove delnice do konca meseca lahko vplačali le obstoječi delničarji. V prvem krogu dokapitalizacije so delničarji vplačali za 23,1 milijona evrov novih delnic, od česar pretežni del le Zavarovalnica Triglav. Gorenjska banka v prvem krogu dokapitalizacije ni sodelovala, mali delničarji pa so vplačali le za nekaj tisoč evrov novih delnic.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 12. 01. 2013 Stran: 9

Triglav bo dokapitaliziral Abanko Sveži denar Delničarji lahko vplačajo nove delnice banke po zgodovinsko nizki ceni 4,20 evra

Ljubljana - Zavarovalnica Triglav je sporočila, da je začela postopek za dokapitalizacijo Abanke, v kateri želi ohraniti svoj četrtinski delež. Dokapitalizacija bo uspešna, če bodo delničarji vplačili do 50 milijonov evrov svežega kapitala. Vanja Tekavec Včeraj se je iztekel prvi krog dokapitalizacije, s katero želi uprava Abanke zbrati od 50 do 90 milijonov evrov svežega kapitala. Zdaj je že jasno, da bo vsaj del denarja banki zagotovil njen največji državni delničar, Zavarovalnica Triglav, iz katere so včeraj sporočili, da bodo že v prvem krogu vplačali sredstva v višini svojega četrtinskega (25,6 odstotka) lastniškega deleža. Takšna odločitev je tudi v interesu delničarjev Triglava, so včeraj zapisali v največji domači zavarovalnici in poudarili, da Triglav kot »dober gospodar podpira razvoj kapitalske trdnosti Abanke Vipa«.

Včerajšnje sporočilo iz Triglava odpira možnost, da bi dokapitalizacija banke, ki ima na domačem trgu zdaj 7,7-odstotni delež, v drugem poskusu vendarle lahko uspela. To bo odvisno tudi od tega, ali bodo delnice vplačali tudi drugi obstoječi delničarji s prednostno pravico. Pričakovati je, da se bo za vpis novih delnic odločila Gorenjska banka, za katero je sodelovanje pri dokapitalizaciji strateško pomembno zaradi morebitnega poznejšega združevanja z Abanko. Manj pa je jasno, kakšne so namere kranjske Save in preostalih delničarjev iz državnega bloka, ki so v Abanki brez glasovalnih pravic.

Delnice Abanke je v tokratni dokapitalizaciji sicer mogoče vplačati po zgodovinsko nizki ceni, 4,20 evra. Glavni pogoj Triglava za sodelovanje pri dokapitalizaciji je ponovna oživitev glasovalnih pravic v Abanki. To bo mogoče le, če blok državnih lastnikov s Triglavom na čelu z dokapitalizacijo ne bo presegel 33-odstotni prevzemni prag.

Medij: Kapital Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borzni komentar Datum: 17. 12. 2012 Stran: 8

Precej delnic je poraslo, kar nekaj pa tudi precej upadlo

V Sloveniji je konec leta izredno pestro. Dobili smo novega predsednika države, zgodili so se upori, čakajo nas pokojninska reforma in reforma trga dela, vroče je okoli bank, predvsem NLB in NKBM, ki burita duhove s ponovnimi dokapitalizacijami. Slovenska borza se na to ne odziva, veliko delnic je poraslo (npr. Pivovarna Laško, Telekom, Intereuropa), kar nekaj tudi precej upadlo (npr, Gorenje). Melanholičnosti torej ni zaznati. Nasprotno čez mejo prevladuje optimizem, azijske borze so dosegle najvišji vrh od avgusta lani, pa tudi Dax je na 18-mesečnem vrhu.

Dokapitalizacije bank burijo duhove. Potem ko bo NLB Merkurju odpisala 25 mio EUR terjatev, je pestro tudi okrog njene dokapitalizacije: Društvo Malih delničarjev (MDS) je namreč preko nasprotnega skupščinskega predloga zahtevalo, da zdajšnji delničarji NLB ohranijo prednostno pravico do dokapitalizacijskih delnic NLB po 15 evrov.

Uprava in nadzorni svet NLB za skupščino 29. decembra namreč predlagata, naj stari delničarji nimajo prednostne pravice do nakupa dokapitalizacijskih delnic po 15 evrov. Samo prvi krog. v katerem bi lahko delnice kupili delničarji, bi naj po MDS trajal 30 dni, torej do januarja prihodnje leto. Brez 375 milijonov evrov pa banka na 31. decembra ne bo dosegala vseh kapitalskih ciljev.

Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 17. 12. 2012 Stran: 9

Ker vladna SLS Radovana Žerjava ne podpira popolnega umika države iz NLB in NKBM. finančni minister Janez Sušteršič napoveduje: Prodajo bomo spet odprli in predlagali čez pol leta ali leto dni. A kaj bo vmes?

Da bo SLS dala rdečo luč Šušteršičevemu predlogu za popolni umik države iz bank, smo napovedovali. Čepravje prav Žerjav kot gospodarski minister odgovoren za konkurenčnost in internacionalizacijo gospodarstva, je bila njegova stranka recimo proti prodaji Mercatorja in nenaklonjena prodaji Ljubljanskih mlekarn francoskemu Lactalisu.

SLS ob živilski industriji ščiti še bančno

In argument SLS, zakaj naj država ohrani kontrolni delež (25 odstotkov plus delnica) v NLB? Vodja poslanske skupine SLS Mihael Prevcje že v sredo dejal, če strnemo, da kontrolni delež državi omogoča ohranitev vpliva na najpomembnejše strateške odločitve v sistemskih bankah - »se pa ne vmešava v tekočo poslovno politiko« in zato pri tem »ne vidimo tako velikih ovir za prevzemnika oziroma strateškega vlagatelja«.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 17. 12. 2012 Stran: 3

NLB in Nova KBM naj bi ze kmalu potrebovali vsaka vsaj 300 milijonov evrov nove dokapitalizacije, ta pa že poteka v Abanki Vipa. Vprašanje, kdo bo vplačal nove delnice, država ali zasebni investitor, povzroča trenja v koaliciji

Koalicijske politične stranke so se znašle v hudem precepu, kar se reševanja kapitalske ustreznosti največjih slovenskih (državnih) bank tiče. Ustanovitvi slabe banke, kamor bi bile prenesene slabe terjatve slovenskih bank in s tem povezani zaseženi lastniški deleži, grozi referendum, zato bo finančno moč naših največjih slovenskih (državnih) bank treba izboljšati zlasti z dokapitalizacijami. Tukaj pa trčimo ob nasprotujoči si stališči: SDS, NSi in Virantova DL so bližje temu, da bi banke dokapitalizirali (ali kupili) tuji investitorji, v SLS pa tudi v DeSUSu pa ne odstopajo od trenutno veljavne koalicijske pogodbe, po kateri bi v NLB in v Novi KBM vsaj 25 odstotkov in ena delnica lastništva ostalo v rokah države, (delnim) prodajam NLB in Nove KBM strateškim lastnikom pa ne nasprotujejo.

Iskanje vplačnikov novih delnic

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 15. 12. 2012

Nadaljnje razdolževanje Save bo v veliki meri odvisno od dogovora o znižanju obrestne mere in reprogramu preostalih bančnih posojil, ki se bodo zaradi prodaje gumarske dejavnosti, nepremičnin, Term Maribor in energetike znižala na okoli 170 milijonov evrov.

Zaradi prodaje gumarstva in večjega dela nepremičninske dejavnosti ter napovedanih dodatnih slabitev naložbe v delnice Abanke Vipe so nadzorniki upravi Save pod vodstvom Mateja Narata naložili, naj v čim krajšem času pripravi nov načrt za prihodnje leto. Podrobnosti v Savi za zdaj še ne razkrivajo, bo pa uresničevanje strategije in nadaljnje razdolževanje holdinga v veliki meri odvisno od dogovora z bankami o znižanju obrestnih mer in reprogramu 170 milijonov evrov posojil.

Samo letos je Sava plačala za 20 milijonov evrov obresti, v začetku prihodnjega leta, ko bo dobila kupnino za gumarstvo, pa bo bankam vrnila še okoli 70 milijonov evrov glavnic posojil. Kupnino naj bi Sava po predvidevanjih naših virov dobila najkasneje do konca februarja, ko bi se morali zaključiti tudi pogovori z bankami upnicami. Že v kratkem bo Sava prodala tudi Energetiko Črnomelj in bosansko-hercegovsko družbo Ensa ter tako v celoti izstopila iz energetske dejavnosti. Večjih prihodkov Sava v prihodnjem letu predvidoma ne bo imela, saj je prodajo preostalih nepremičnin pričakovati šele v letu 2014. Gorenjska banka, Abanka Vipa in Sava Turizem pa prihodnje leto predvidoma ne bodo sposobne izplačati dividend. V prihodnjem letu se bodo znižali tudi prihodki od najemnin, saj je Sava svoji turistični družbi pred kratkim prodala nekatere blejske hotele, ki jih je Sava Turizem pred tem imela v najemu.

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič, Vesna Vukovič Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 11. 12. 2012

Potencialni strateški partnerji so po neuradnih informacijah že začeli skrbne preglede poslovanja domžalske premazniške skupine, rok za oddajo zavezujočih ponudb pa se izteče konec januarja oziroma v začetku februarja prihodnje leto.

Konzorcij največjih lastnikov Heliosa je oblikoval ožji izbor treh potencialnih investitorjev, ki naj bi po neuradnih informacijah že začeli skrbne preglede domžalske premazniške skupine.

Po naših informacijah so se v ožji izbor uvrstili ameriška multinacionalka PPG, avstrijski holding Ring Internarnational, ki že ima v lasti manjšo premazniško skupino, ter en finančni sklad, medtem ko četrtemu finančnega vlagatelju, ki je prav tako oddal nezavezujočo ponudbo, lastniki ne bodo omogočili izvedbe skrbnega pregleda. »Informacij, da smo med izbranimi investitorji, ne morem ne potrditi ne zanikati,« je bil včeraj kratek Ralph Martens, predsednik nadzornega sveta Ring International, ki je pred dobrim letom dni na dražbi od Abanke Vipa že kupil okoli štiri odstotke delnic Heliosa.

Medij: Finance Avtorji: Lipnik Karel,Sovdat Petra,Ugovšek Jure Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 30. 11. 2012 Stran: 5

Pri zbiranju 55 milijonov evrov, ki jih pozavarovalnica potrebuje za polovico Zavarovalnice Maribor, bodo odločilni tujci

Kapitalsko šibki domači lastniki Save Re bodo s težavo zaprli dokapitalizacijo te pozavarovalnice, so prepričani dobro obveščeni viri, kljub precej privlačni ceni. Komu se splača, komu ne, kdo bo in kdo ne bo sodeloval pri pomoči za nakup Zavarovalnice Maribor in kaj se plete v ozadju?

Sava Re je v včerajšnjem sklicu skupščine - ta bo 11. januarja - lastnikom predlagala 55 milijonov evrov vredno dokapitalizacijo. Cena delnic bo od sedem do devet evrov, skupno pa želijo zbrati do 55 milijonov evrov svežega kapitala. Včeraj j e tudi uradno postalo znano, da se NKBM za prodajo 51-odstotnega deleža Zavarovalnice Maribor (ZM) pogovarja le še s Savo Re. Ta ima v lasti drugo polovico mariborske zavarovalnice, kije lani ustvarila skoraj 11 milijonov evrov čistega dobička. Kako bi dokapitalizacija in nakup ZM vplivala na Savo Re?

Pripravite se na manjši donos na kapital

Medij: Finance Avtorji: Dakić Lana Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 29. 11. 2012 Stran: 8

BS letos dobiva več instrumentov za nadzor bank in ukrepanje

Novela zakona o bančništvu bi po mnenju finančnega ministra Janeza Šušteršiča lahko bila sprejeta že v nekaj tednih, kar bi omogočilo normalno izpeljavo decembrskih skupščin državnih bank.

Nov zakon o bančništvu jasneje opredeljuje okoliščine, v katerih mora ukrepati centralna banka. Tako bo Banka Slovenije (BS) lahko ukrepala že zgolj na podlagi ocenjene verjetnosti, da neka banka ne obvladuje tveganj ali jih ne obvladuje ustrezno, je pojasnil Šušteršič. BS bo lahko po novem imenovala izredno upravo, ji prepovedala prodajo premoženja ali odredila prisilno prodajo delnic banke v breme zdajšnjih delničarjev. »Če lastniki, razen države, ne dokapitalizirajo bank, bo lahko BS odredila prisilno dokapitalizacijo v breme lastnika,« je pojasnil Šušteršič. Kot pomembno določbo paje poudaril izjemo od uporabe zakona o prevzemih: pri dokapitalizaciji banke zaradi zahte ve regulatorja ne bo treba dati prevzemne ponudbe.

Pomembne določbe novele so še:

► Banke bodo za pridobitev kvalificirane naložbe morale pridobiti dovoljenje BS.

► Imenovanje izrednega pooblaščenca v banki za boljše upravljanje tveganj.

► Posebni ukrepi nadzora, če banki grozi odvzem dovoljenja za opravljanje bančnih storitev (če ni kapitalsko ali likvidnostno ustrezna).

► Članu nadzornega sveta lahko ob kršitvah prepove opravljanje funkcije v banki.

Krašek šef nove agencije za varstvo konkurence