Abanka

Medij: Večer Avtorji: Čokl Vanessa,V.A.,Posnig Gordana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 04. 04. 2013 Stran: 3

Očitno se ni konec, pravijo Večerovi viri na molk v. d. papeževega diplomata v Sloveniji, zdaj ko je zaokrožilo, da se nekdanji ekonom mariborske nadskofije Mirko Krašovec seli - ni jasno, ali (bolj) kazensko ali celo taktično - v samostan na avstrijskem Koroškem. Obtožnica proti Krašovcu in padli vegradovki Hildi Tovšak za Betnavoje pravnomočna

Očitno še ni konec, pravijo Večerovi viri visoko v Cerkvi na molk apostolskega nuncija v Sloveniji Poljaka Juliusza Janusza, zdaj ko je zaokrožilo, da nekdanji, zamenjani ekonom mariborske nadskofije Mirko Krašovec ni več župnik v župnijah na robu nadskofije in da se seli v samostan na avstrijskem Koroškem. Krašovčev in telefon mariborskega nadškofa in metropolita Marjana Turnška sta včeraj zvonila v prazno. Lahko bi šlo, čeprav je manj verjetno, celo za taktični umik dolga leta prvega gospodarstvenika mariborske Cerkve. Ne več kot nekaj tednov so stara ugibanja, ali bi prijateljske obmejne avstrijske škofije lahko pomagale mariborski nadškofiji iz finančnega brezna. A slej ko prej gre za nadaljevanje kazni iz Vatikana zaradi "svetega bankrota" mariborske Cerkve. To bi znalo biti prišteto v tako imenovane tekoče posle, v katerih so vatikanske službe od odstopa prejšnjega papeža. Tudi papežev diplomat v Ljubljani je tačas le v. d., prav tako šefi vatikanskih ministrstev, od koder, kakor smo pisali že jeseni, zna - po kontroli, ki so jo vizitatorji iz Vatikana v Mariboru opravljali pred časom, še pod Benediktom XVI. - zdaj, ko je v Rimu začel novi papež, priti kakšna sankcija tudi zoper trenutni vrh Katoliške cerkve v Sloveniji. Oba nadškofa, Turnšek in zlasti predsednik Slovenske škofovske konference Anton Stres, sta bila v letih, ko se je Cerkev začela finančno lomiti, na funkcijah v Mariboru. Stres je bil pred povišanjem v Ljubljano pomočnik mariborskega nadškofa Franca Krambergerja za gospodarske zadeve. Po njegovem odločilno Stresovo vlogo pri neposrečenih gospodarskih odločitvah (nad)škofije je zadnje mesece omenjal Krašovec, ljubljanski nadškof je odgovarjal, da je v Mariboru - med selitvami z enega na drug visoki položaj v tukajšnji Cerkvi - le reševal, kar je (še) bilo mogoče. Ko se je nadškofiji zgodil finančni zlom in odnesel nadškofa Krambergerja, je kardinal Franc Rode, vplivni Slovenec v Rimu, tesni sodelavec prejšnjega papeža in prijatelj novega, za Večer rekel, da v Mariboru niso slišali vatikanskih opozoril ...

Revna Cerkev po mariborsko

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 27. 03. 2013 Stran: 6

Dr. Mojmir Mrak: Banke je treba nemudoma sanirati. NKBM potrebuje dodatni kapital za vzdrževanje kapitalske ustreznosti in zaradi pričakovanih nadaljnjih slabitev kapitala

"Kljub znižanju bonitetne ocene je Nova KBM kapitalsko ustrezna in varna banka," so včeraj zatrdili v NKBM, ob tem ko je bonitetna agencija Moody's banki spet znižala rating dolgoročnega tveganja, tokrat z B3 na Caa2. "Ta ocena in padec vrednosti delnice v zadnjih dneh ne vplivata na redno poslovanje banke. Banka posluje nemoteno," zatrjujejo v NKBM.

Zadolžuje se lahko le še država

"Bonitetna ocena v razredu C pomeni, da se stvari v našem bančnem sistemu slabšajo, ukrepati bi bilo treba nemudoma in banke sanirati. Ali bi bila to slaba banka, dokapitalizacija ali kakšen drug model, je stvar presoje. Bonitena ocena C je izredno slab signal in pomeni, da banka v tujini ne more več najemati posojil. Zdaj se lahko zadolžuje le še država," je za Večer povedal dr. Mojmir Mrak, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Dodaja, da dejstvo, da je NKBM pred kratkim konvertirala coco obveznice v kapital banke, pri tej oceni ni merodajno, saj "je bilo to vkalkulirano v kapital že ob izdaji obveznic. Jasno je, da se te pretvorijo v kapital, ko se kapitalska ustreznost zniža pod določeno mejo".

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja,S. Č. Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 25. 03. 2013 Stran: 3

Kadrovanje v gospodarstvu Slovenska odškodninska družba bi lahko že ta teden dobila nove nadzornike in upravo

Ljubljana - Slovenska odškodninska družba (Sod) bo verjetno že ta teden dobila nove nadzornike, je mogoče izvedeti neuradno. Če bo nova vlada hotela v začetku aprila vplivati na razplet skupščin Petrola in Luke Koper, se bo to tudi moralo zgoditi.

Vlada po zakonu o holdingu predstavlja skupščino Soda, tako da lahko nadzornike te družbe zamenja takoj. To menda tudi namerava storiti na svoji naslednji seji, saj sedanji nadzorni svet (NS) Soda obvladuje stranka SDS. Na ministrstvu za finance nam tega v petek niso mogli potrditi, saj je minister komaj prevzel posle.

Kot je znano, je Janševa vlada konec decembra odpoklicala dotedanje nadzornike Soda, ki so bili imenovani še v času Pahorjeve vlade, in na njihovo mesto postavila ljudi iz kroga tedanje koalicije. Iz prejšnje sestave je v njem ostal le Stane Seničar iz Desusa, ki so se mu pridružili še Nuša Ferenčič (SDS), Andrej Cunder ter Igor Maher (Državljanska lista) in Andrej Pristovnik. Po razpadu prejšnje koalicije je Janševa vlada iz tega nadzornega sveta odpoklicala Maherja in Seničarja, na njuno mesto pa imanovala Radivoja Nardina in Martina Brataniča, oba iz stranke SDS.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 09. 03. 2013 Stran: 7

Do konca meseca naj bi NFD Holding z bankami sklenil tudi dokončni dogovor o finančni sanaciji, ki poleg podaljšanja posojil do leta 2015 predvideva tudi okoli devetmilijonsko dokapitalizacijo.

Upravi NFD Holdinga pod vodstvom Mirana Kraševca je z bankami upnicami uspelo skleniti načelen dogovor o podaljšanju posojil holdingu do leta 2015 in znižanju obrestne mere na okoli tri odstotke. V okviru finančne sanacije naj bi Banka Celje, Gorenjska banka, Abanka Vipa in Sava tudi dokapitalizirale NFD Holding ter v njegov kapital pretvorile za skupno okoli devet milijonov evrov nezavarovanih posojil.

Dokončen dogovor z bankami upnicami (poleg omenjenih še Factor banka, NKBM in Probanka) je pričakovati do konca meseca, ko naj bi se dogovorili tudi o načinu plačevanja obresti. V NFD Holdingu naj bi si prizadevali, da bi del posojil poravnali šele ob zapadlosti glavnice posojil, medtem ko si bankirji želijo, da bi holding celotne obresti poravnaval tekoče. Čeprav naj bi se NFD Holding z bankami dogovarjal o moratoriju za odplačilo glavnice do leta 2015, bi del posojil odplačal še pred tem datumom, saj bi pretežni del kupnin od prodaje naložb sproti namenil za razdolžitev.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 16. 02. 2013 Stran: 10

Bo Abanka zbrala sveži denar? Dokapitalizacija V ponedeljek se izteče tretji krog dokapitalizacije Abanke Ljubljana - Mali delničarji Abanke pričakujejo, da bo v reševanje tretje največje domače banke posegla tudi Banka Slovenije ter omilila svoja pričakovanja glede kapitalske ustreznosti banke, ki je zaradi slabitev slabih naložb leto 2012 končala z izgubo v višini 76 milijonov evrov.

Vanja Tekavec

V ponedeljek se izteče drugi poskus dokapitalizacije Abanke, ki za poslovanje potrebuje najmanj 50 milijonov evrov svežega kapitala. V prvih dveh krogih je zbrala 36,4 milijona evrov (delnice sta vplačali Zavarovalnica Triglav in Gorenjska banka), manjka pa še približno 14 milijonov evrov. Ker še ni znano, kdo od preostalih delničarjev ali zainteresiranih zunanjih vlagateljev bi lahko vplačal manjkajoča sredstva, se postavlja vprašanje, ali ima uprava Abanke v primeru morebitne neuspešne dokapitalizacije pripravljen rezervni scenarij za zadostitev zahtev Banke Slovenije (BS). Slovenski bančni regulator od Abanke zahteva precej višje količnike kapitalske ustreznosti, kot jih ta dosega zdaj, saj ocenjuje, da bo tretja največja domača banka leta 2013 še vedno izpostavljena določenim tveganjem (slabim naložbam in posledičnim odpisom) v svojem poslovanju.

Mali delničarji pa nasprotno menijo, da bi se v reševanje Abanke lahko vključila tudi BS ter omilila svoje zahteve o njeni kapitalski ustreznosti. »Ker so v Evropi prestavili uveljavitev določenih regulatornih okvirjev glede zahtevane višine kapitalske ustreznosti za sistemske banke, ni nobene potrebe, da BS vztraja pri visoki kapitalski ustreznosti Abanke. Ključno vprašanje je, ali BS obravnava Abanko kot sistemsko banko. Tudi morebitna do zdaj zbrana sredstva v dokapitalizaciji bi ob racionalizaciji poslovanja in odprodaji poslovno nepotrebnega premoženja zadoščala, da bi Abanka lahko poslovala v normalnih okvirjih. Če bo dokapitalizacija pripadla, od guvernerja ne pričakujemo uporabe ukrepov, kot so imenovanje pooblaščenca ali prisilnega upravitelja v Abanki, saj za to ni nobene potrebe,« je poudaril predsednik društva MDS Rajko Stankovič.

Medij: Finance Avtorji: Smrekar Iskrić Tanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 14. 02. 2013 Stran: 11

Če bo danes država ostala brez glasovalnih pravic na skupščini Zavarovalnice Triglav, bodo - podobno kot prejšnji teden na Telekomu - glavno besedo pri imenovanju novih nadzornikov imeli mali delničarji.

Po naših informacijah bi lahko agencijaza trg vrednostnih papirjev (ATVP) državi, ki ima okoli dve tretjini Zavarovalnice Triglav, glasovalne pravice odvzela danes dopoldne. Včeraj so potrdili le, da je postopek nadzora nad usklajenim delovanjem državnih lastnikov Zavarovalnice Triglav v sklepni fazi.

Kdo so kandidati za nadzornike

Največ glasov bo v primeru, da država ostane brez njih, imel Clavcroft Limited, v ozadju katerega je eden izmed skladov švedske družbe za upravljanje East Capital (zastopala ga bo skupina Alta). Ta naj bi v nadzornem svetu želel obdržati zdajšnjega prvega nadzornika Igorja Mihajlovida.

Medij: Gorenjski glas Avtorji: C. Z. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ekonomija Datum: 12. 02. 2013 Stran: 5

Ljubljana

V Abanki Vipi poskušajo v okviru javne prodaje novo izdanih delnic po ceni 4,20 evra za delnico pridobiti od 50 do 90 milijonov svežega kapitala. V prvem in drugem krogu dokapitalizacije so obstoječi delničarji vplačali za 36,3 milijona evrov delnic, v tretjem krogu, ki se je začel 5. februarja in se bo končal 18. februarja, pa so preostale delnice ponudili v odkup sedanjim delničarjem in tudi zunanjim vlagateljem. Dokapitalizacija bo uspešna, če bo skupno vplačanih vsaj za 50 milijonov evrov delnic.

Medij: Večer Avtorji: Jager Vasja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 05. 02. 2013 Stran: 6

V javnost so prišli tajni dokumenti Banke Slovenije in NLB, ki natančno razkrivajo, komu in kako so državne banke posojale denar. Večina kreditovje bila odobrenih prav v obdobju, ki ga bo parlamentarna preiskava izpustila

Prek revije Reporter sta v sklopu polemik o slabi banki v javnost prišla tajno poročilo Banke Slovenije o razmerah v našem bančnem sistemu in izsledki skrbnega pregleda NLB, ki ga je za slednjo opravila družba European Resolution Capital Partners (ERC). Oba dokumenta dopolnjujeta očitke o pretirani in mestoma sumljivi velikodušnosti državnih bančnikov, vseeno pa bo pomemben del spornih poslov, ki ju opisujeta, izvzet iz preiskave novoimenovane parlamentarne komisije.

Na vrhu seznamov največjih in najbolj problematičnih dolžnikov bank NLB, NKBM in Abanka ni večjih presenečenj; prevladujejo podjetja, ki so javnosti znana že iz prejšnjih medijskih poročanj in stečajnih razkritij. Največji dolžnik NLB je SCT, do katerega ima banka nad 187 milijonov evrov terjatev, NKBM je največ, dobrih 49 milijonov evrov, posodila družbi Primorje (še 100 milijonov so dobili pri NLB), na prvem mestu med dolžniki Abanke pa je cerkveni Zvon Ena, ki ji dolguje nad 56 milijonov. Na splošno med najslabšimi komitenti prevladujejo gradbinci, poleg Primorja in SCT še Vegrad, Energoplan, Kraški zidar in mariborski Konstruktor.

Za več kot tri milijarde slabih terjatev

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 28. 01. 2013 Stran: 7

NFD Holding

V NFD, ki so mu banke le za nekaj mesecev podaljšale posojila, se pripravljajo na prodajo družbe za upravljanje NFD DZU. Pripravljen je tudi teren za odpoklic prokurista družbe Stanislava Valanta.

Upravi NFD Holdinga pod vodstvom Mirana Kraševca se je z bankami upnicami v zadnjih dneh uspelo dogovoriti o podaljšanju okoli 65 milijonov evrov posojil, vendar le do maja oziroma junija.

S tem so banke holdingu, ki ima še vedno več kot 65.000 malih delničarjev, dale še nekaj mesecev upanja za preživetje. V naslednjih tednih bi morali bankirji predvidoma sprejeti tudi odločitev o dolgoročnem reprogramu posojil, rok za sklenitev dogovora pa se po neuradnih informacijah izteče v začetku aprila. Do tedaj bo morala uprava NFD Holdinga pripraviti tudi terminski načrt prodaje naložb ter poplačila dolgov. Edina večja naložba, ki bi jo NFD Holding po reorganizaciji obdržal, so Hoteli Bernardin, ki pa morajo v naslednjih letih prav tako znižati svojo zadolženost in izboljšati dobičkonosnost poslovanja.