Abanka

Medij: Finance Avtorji: M.W. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze in denar Datum: 06. 06. 2013 Stran: 14

ABANKA VIPA

Abankabo okrožnemu sodišču odgovorila na tožbo, s katero združenje malih delničarjev VZMD izpodbija sklepe aprilske skupščine. VZMD želi odpraviti zlasti sklep, po katerem bi dokapitalizacijske delnice lahko kupovali le delničarji z vsaj odstotkom banke - takih je med 1.061 le 11.

Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Borze&denar Datum: 31. 05. 2013 Stran: 23

Gospodarsko ministrstvo piše spremembe prevzemnega zakona, ki naj bi olajšale prestrukturiranje podjetij, a vlada še ni zadovoljna

Vlada bi morala včeraj potrditi spremembi prevzemnega zakona (ZPre-1), a se zapleta pri tehničnih podrobnostih. Spremembi bi delničarjem, ki jim je ATVP zaradi kršitev prevzemnega zakona odvzel glasovalne pravice, začasno omogočili izvrševanje glasovalnih pravic.

Spremembi zakona je predlagalo gospodarsko ministrstvo, ki mora zdaj predlog dopolniti. Kje se je zapletlo, ni jasno - so nam pa na agencijiza trg vrednostnih papirjev (ATVP) včeraj potrdili, da so predlog prvič videli šele včeraj, ko so ga sami zaznali na spletni strani vlade.

Sprejetje sprememb ZPRE-1 je pomembno tudi, ker smo pred sezono skupščine delniških družb in ker država (državne družbe) ta hip nima glasovalnih pravic v kar petih družbah: v Aerodromu Ljubljana, Abanki, Zavarovalnici Triglav, Telekomu in NKBM. ATVP je državnim družbam odvzel glasovalne pravice, ker skupaj presegajo prevzemni prag; glasovalne pravice pa bi po veljavnem zakonu dobile nazaj le, če bi delež zmanjšale pod 33 odstotkov ali objavile prevzem.

Kdo in kdaj bi izjemoma dobil glasovalno pravico

In kakšni spremembi, izjemi, zdaj predlaga gospodarsko ministrstvo?

Datum: 30.05.2013 Medij: Poslovni Dnevnik Avtor: Matjaž Polanič, Primož Cirman Teme: Mali delničarji

V Abanki se očitno niso »opekli« le njeni delničarji, ki jim grozi razlastitev, temveč tudi vlagatelji, ki so svoje prihranke investirali v hibridne obveznice tedaj še stabilne banke. Več nezadovoljnih vlagateljev, ki so pred leti kupili hibridne obveznice Abanke, ta pa jim že več mesecev zanje ne izplačuje obresti, je upravi banke postavilo ultimat.

Pozvalo jo je, naj hibridne obveznice še pred dokapitalizacijo banke pretvori v podrejene obveznice s fiksnim rokom zapadlosti, v nasprotnem primeru pa napovedalo druge ukrepe za zaščito lastnih interesov. Med vlagatelji, ki so Abanki z nakupom obveznic leta 2007 posodili 120 milijonov evrov, zdaj pa so obtičali z nelikvidno obveznico, s katero se trguje po cenah, ki ne presegajo 30 odstotkov njene nominalne vrednosti, je več znanih imen. Poleg skladov Darija Južne, družbe Mif Invest v lasti podjetnika Danila Dujovića in nesojenega lastnika Steklarne Rogaška Mateja Krušnika tudi eden najuspešnejših slovenskih športnikov vseh časov Primož Kozmus, nekdanji svetovni in olimpijski prvak v metu kladiva. »To je slaba novica za domači bančni sistem. Kar bi morala biti najbolj varna naložba, to več ni, kar je nesprejemljivo,« nam je včeraj dejal Kozmus in potrdil, da je v hibridne obveznice Abanke vložil pomemben del prihrankov.

Jabolko spora med vlagatelji in Abanko je prihodnji položaj teh obveznic. Z njimi se na luksemburški borzi, kjer so bile izdane, že več let praktično ne trguje. Zadnja znana uradna cena hibridne obveznice ABVIP iz srede lanskega leta znaša slabih 40 odstotkov nominalne vrednosti, po naših informacijah pa se trenutno posli sklepajo celo po vrednostih med 15 in 30 odstotki nominalne vrednosti. Obenem Abanka imetnikom obveznic ne plačuje več obresti, ker nima več bilančnega dobička. Obveznica, ki jo je bonitetna hiša Fitch degradirala na stopnjo C, torej globoko v »junk« območje, nima roka dospetja. To pomeni, da jo lahko Abanka leta 2017 ali odpokliče ali pa tudi ne. V preteklosti so hibridne obveznice, ki so se upoštevale pri izračunu kapitalske ustreznosti, izdale tudi številne preostale domače banke, med drugim tudi NLB in Nova KBM. Slednja je konec lanskega leta že odpoklicala za okoli 100 milijonov evrov svojih hibridnih obveznic, lastniki teh obveznic pa so tedaj dobili med 60 in 75 odstotki vloženih sredstev.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 30. 05. 2013 Stran: 8

Skupščina Banki se izteka čas v lovu na sveži kapital

Ljubljana - Tudi v Abanki Vipa se pripravljajo na morebitni prenos slabih terjatev banke na DUBT, je po včerajšnji skupščini Abanke povedal njen predsednik uprave Jože Lenič. Nad delom uprave bo po novem bedel devetčlanski NS, največ besede v njem bosta imeli Sava in Gorenjska banka.

Abanka je le ena od domačih bank, ki se v poslovanju spopada z visoko izgubo na račun slabih terjatev. V zadnjih treh letih je banka odpisala že več kot 350 milijonov evrov slabih posojil in tudi včeraj predsednik njene uprave delničarjem ni vlil upanja na hitro izboljšanje poslovanja.

Male delničarje pa je, ne prvič, zanimalo, ali je Abanka že poiskala krivce za slaba posojila, podeljena pred prihodom sedanje uprave, ter proti njim zahtevala kazensko ali odškodninsko odgovornost. Naj vaš molk razumemo, kot da je bilo v preteklem poslovanju banke vse v redu, je Leniča spet pobaral predsednik združenja malih delničarjev MDS Rajko Stankovič.

»Najlažje je odpisovati slabe terjatve in zanje delati rezervacije, breme izgube pa pade na delničarje. Če je bilo v banki vse v redu, povejte to naglas.«

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 30. 05. 2013 Stran: 7

V Abanki Vipa so se lastniki navkljub lanskemu 15-odstotnemu padcu obsega poslovanja odločili za povečanje števila nadzornikov

Ob nasprotnem predlogu Gorenjske banke, skoraj 15-odstotne lastnice Abanke Vipa, ki pa je včeraj ob tem, da Zavarovalnica Triglav s povezanimi osebami ni imela glasovalnih pravic, imela 29 odstotkov glasovalnih pravic, so bili za štiriletno mandatno obdobje imenovani trije novi nadzorniki Abanke. Aleš Aberšek (Sava), Aljoša Uršič (Skupna) in Snežana Šušteršič, ki je zaposlena v lastnem podjetju Re-Forma, katerega solastnica je z možem Janezom Šušteršičem, nekdanjim finančnim ministrom. Vladimir Mišo Čeplak (Zavarovalnica Triglav) je dobil nov mandat. Število nadzornikov banke se je s sedem povečalo na devet, četudi je banki lani obseg poslovanja (bilančna vsota) upadel za 15 odstotkov, tržni delež pa z 9,1 na 7,9 odstotka.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 29. 05. 2013 Stran: 9

Skupščina V NS znova predlagana Branko Pavlin in Vladimir Mišo Čeplak

Ljubljana - Delničarji Abanke Vipe, v kateri sta glavna delničarja Zavarovalnica Triglav in finančni holding Sava, bodo danes glasovali tudi o novih nadzornikih. Včeraj še ni bilo znano, ali bo na skupščini lahko glasovala tudi Zavarovalnica Triglav, saj nima glasovalnih pravic.

Glavna točka današnje skupščine Abanke Vipe je glasovanje o dveh novih nadzornikih tretje največje domače banke, saj prav danes poteče mandat nekdanjemu predsedniku uprave Dnevnika Branku Pavlinu in pomočniku predsednika uprave Zavarovalnice Triglav Vladimirju Mišu Čeplaku. V NS Abanke sta bila prvič imenovana leta 2009 in sedanji nadzorni svet predlaga delničarjem, naj oba potrdijo za ponovni štiriletni mandat.

Pri tem velja spomniti, da sta iz NS Abanke že pred časom izstopila Slaven Mičkovič in predstavnik malih delničarjev Andraž Grum. Posledično je v NS Abanke Vipe vse manj nadzornikov iz časov, ko je Abanko obvladovala trojica Triglav-cerkveni Zvon-kranjska Sava; od nekdanje garniture nadzornikov sta pravzaprav ostala le še Pavlin in Čeplak. Poleg njiju so v NS še Andrej Andoljšek (član uprave Save), Andrej Slapar (sedanji šef Zavarovalnice Triglav), Franci Strajnar (Sava), upokojenka Kristina Ana Dolenc in Janko Gedrih (Gorenjska banka). Ker je Sava tudi večinska lastnica Gorenjske banke, ima zdaj v NS Abanke tudi največ besede.

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 21. 05. 2013 Stran: 8

Glasovalne pravice Država bi lastništvo razdelila med sklade - ATVP bi preverila, ali gre za kršitve

Ljubljana - Eno od vprašanj upravljanja državnih podjetij je povrnitev glasovalnih pravic v družbah, kjer so jih državni lastniki izgubili zaradi kršenja prevzemne zakonodaje. Poleg objave prevzemne ponudbe in zmanjšanja državnega deleža se omenja tudi rešitev znotraj holdinga.

Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je odvzela državnim lastnikom glasovalne pravice v devetih družbah. V eni od teh je država glasove pridobila nazaj na sodišču, v treh zaradi zvišanja prevzemnega praga na 33 odstotkov, v petih pa jih še vedno nima. Gre za Telekom Slovenije, Zavarovalnico Triglav, Aerodrom, Abanko in Novo KBM. Možen izhod iz nastalega položaja je objava prevzemne ponudbe, za kar državni lastniki nimajo denarja, ali zmanjšanje deleža pod 33 odstotkov. Prodajo je vlada za zdaj napovedala le za NKBM in Telekom.

Ministrstvo za gospodarstvo je glasove državnim lastnikom za nazaj poskušalo vrniti z novelo zakona o prevzemih, a so predlaganim rešitvam ostro nasprotovali ATVP in delničarji. »Razmišljanja o potrebnosti sprememb zakonodaje pri prevzemih so prisotna že dalj časa, še posebno ob sedanjih razmerah prezadolženega gospodarstva. Opcije so različne, končne odločitve pa bodo odvisne od odločevalcev, ki v tem procesu sodelujejo. Zato vam o konkretnih rešitvah še ne moremo dati odgovora,« so nam odgovorili na ministrstvu.

Porazdelitev po skladih

Od 14.05. do 23.05.2013 poteka zbiranje pooblastil za 27. redno skupščino družbe Abanka Vipa, d.d., ki bo potekala 29.05.2013 ob 13.00 uri, v Grand hotelu Union, Miklošičeva 1, Ljubljana. 

Za tisk pooblastila kliknite tukaj. Odprla se vam bo datoteka v novem oknu, katero si lahko natisnete in jo nato izpolnete, ter pošljete na naš naslov (Društvo MDS, Dalmatinova ulica 10, 1000 Ljubljana).

Za vse informacije smo vam dosegljivi na zgoraj navedenih kontaktih. Za več informacij o družbi Abanka Vipa pa kliknite tukaj.

Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 05. 2013 Stran: 8

NFD Holding

Še preden bodo v NFD Holdingu izvedli dokapitalizacijo s pretvorbo dela posojil v kapital, bodo morali več delnic združiti v eno, kar bodo občutili zlasti mali delničarji holdinga, ki bodo namesto delnic dobili le delne pravice.

Ceno sanacije NFD Holdinga, nekoč enega izmed finančno najbolj stabilnih privatizacijskih holdingov, bodo kot kaže v veliki meri plačali mali delničarji. Banke upnice in Sava bodo namreč po izvedeni dokapitalizaciji s pretvorbo 10,3 milijona evrov posojil v kapital obvladovale kar okoli 90 odstotkov lastništva, medtem ko bo delež obstoječih 65.000 malih delničarjev zvodenel na vsega nekaj odstotkov.

Cena dokapitalizacijske delnice je po naših informacijah določena pri enem evru (najnižja možna cena, ki jo dopušča zakon o gospodarskih družbah), vendar pa je to za obstoječe delničarje le slaba uteha. Še preden bodo Gorenjska banka, Sava, Banka Celje in Abanka Vipa v kapital NFD Holdinga pretvorile del svojih posojil, bodo morali v holdingu izvesti združitev delnic, saj v nasprotnem primeru dokapitalizacija sploh ne bi bila izvedljiva. Po neuradnih informacijah naj bi v NFD Holdingu devet dosedanjih delnic združili v eno, s čimer bi se skupno število delnic znižalo z 16,8 na le 1,9 milijona, številni mali delničarji pa bi namesto delnic prejeli le delne pravice.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 05. 2013 Stran: 7

Reprogram posojil, nadaljnje zniževanje stroškov in dezinvestiranje so glavni projekti za finančno reševanje Save, kije svoj sedež tudi formalno iz Kranja preselila v Ljubljano

Matej Narat, predsednik uprave Save, je po torkovi skupščini delničarjev posebej za Večer razložil, da ima poslovna skupina številnim dezinvesticijam navkljub (recimo lanski prodaji gumarske in nepremičninske dejavnosti ter določenim finančnim naložbam) za približno 295 milijonov evrov dolgov, ima pa tudi veliko depozitov. "Do marca letos nismo nikoli zamujali ne s plačilom posojilnih obresti ne z glavnicami od posojil. Smo pa tik pred tem, da z bankami upnicami sklenemo dolgoročen celovit reprogram posojil. Strahovi nekaterih delničarjev, da se bomo z bankami dogovorili za več kot petodstotno obrestno mero, niso upravičeni, saj verjamemo, da bo ta mnogo nižja. Ne nazadnje imamo visoke zneske depozitov ne le zaradi prejetih kupnin od prodaj naših naložb, ampak ker smo se dezinvestirali po višjih cenah, kot so bile naložbe zastavljene pri bankah," je dejal Narat in spomnil, da so v Savi zgolj lani odplačali za 100 milijonov evrov glavnice in še 21 milijonov evrov posojilnih obresti.

V Savi, ki je finančni holding, so veliko delali za stroškovno racionalizacijo. Tako se je v zadnjih nekaj letih število zaposlenih z 62 znižalo na 23 ljudi, tri zaposlene pa so na porodniškem dopustu. S štirih na tri se je nedavno skrčilo tudi število članov uprave, o morebitnem znižanju števila nadzornikov - trenutno šest predstavnikov kapitala in trije predstavniki zaposlenih - pa bi morali odločati delničarji. Mali delničarji so sicer na tokratni predpraznični seji bentili zlasti zato, ker je delnica Save v dobrih petih letih z rekordnih nivojev 680 evrov zdrsnila na aktualne štiri evre, a je ob 325 milijonih evrov slabitvah v zadnjih letih padec povsem razumljiv. Nekoliko v tolažbo jim je bila zlasti informacija vodstva Save, da je čisti dobiček (po lanskih 99,3 milijona evrov izgube) v letošnjem prvem četrtletju znašal 23,9 milijona evrov, od tega je velika večina iz naslova prodaje gumarske družbe Savatech češkemu ČGS.