Abanka

V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvu MDS) dnevno spremljamo problematiko v zvezi s hibridnimi in podrejenimi obveznicami slovenskih sistemskih bank. Predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o bančništvu, ki jih je pripravilo resorno Ministrstvo za finance (MF) in so bile sprejete na seji Vlade RS ter posredovane Državnemu zboru RS v sprejetje po nujnem postopku, nas zelo skrbijo, saj smo predlagateljem ponudili zelo konkretne in korektne predloge, vendar pa pri tem žal naleteli na "gluha" ušesa.

Ljubljana, 22. oktober 2013

Če v nekaj točkah povzamemo bistvene zadeve:

1. ZAVEDANJE PROBLEMATIKE: Društvo MDS je že po prvih sestankih na Banki Slovenije (BS), Ministrstvu za finance, kot tudi upravah bank letos aprila začelo opozarjati na konkretno problematiko podrejenega dolga. Ves čas smo pozivali h takojšnjemu začetku dialoga z vlagatelji v podrejene obveznice ter iskanju kompromisnih rešitev v dobro vseh deležnikov (predvsem bank). Vse odgovorne smo večkrat opomnili in pozvali, da je rešitev treba sprejeti najkasneje do konca letošnjega julija, naša ocena resnosti položaja pa se je kasneje žal izkazala kot pravilna. Ključne osebe za rešitev problematike so letos spomladi le prelagale odgovornosti in obveznosti druga na drugo, nas pa pošiljale enkrat k eni, naslednjič k drugi osebi. 1. avgusta 2013 pa so že bile sprejete smernice Evropske komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. avgusta 2013 dalje.

2. SPREJETJE PORAZDELITVE BREMENA: Društvo MDS prav tako že od letošnjega aprila ves čas poudarja, da se še kako zelo zaveda resnosti problematike. Menimo, da so bili vlagatelji v podrejene instrumente slovenskih bank zelo konzervativno naravnani z največjim možnim zaupanjem v slovenski bančni sistem in vsekakor ne morejo biti krivi za nastalo situacijo. Ravno nasprotno: s svojim zaupanjem in vlaganji so slovenskim bankam od začetka krize dalje pomembno pomagali pri ohranitvi likvidnosti in poslovanja. Kljub temu smo z vsem razumom od prvega dne sprejeli dejstvo, da tudi vlagatelji, čeprav nič krivi, odpišejo del svojih prihrankov, ki so jih v obliki posojil dali bankam. Tako smo Vladi RS podali zelo konkreten in korekten predlog našega prispevka, ki je v predlagani obliki bil celo večji, kot je bil realiziran v ostalih državah, ki so že sprejele državno pomoč. Še več – točka 46 že omenjenih Smernic Evropske komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank jasno omenja »načelo, da noben upnik (vlagatelj) ne utrpi večjih izgub, kot bi jih sicer, Zato podrejeni upniki z ekonomskega vidika ne bi smeli prejeti manj, kot bi bil njihov instrument vreden, če državna pomoč ne bi bila dodeljena.«

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 22. 10. 2013 Stran: 8

Zakon o bančništvu

Lastniki podrejenih obveznic bank, med katerimi so tudi številni znani slovenski poslovneži, imajo vedno manj možnosti za preprečitev spremembe bančne zakonodaje, ki bi omogočila prisilni odpis podrejenega dolga slovenskih bank oziroma njihovo udeležbo pri sanaciji bančnega sistema. Po tem, ko sta predloge lastnikov podrejenih obveznic v zadnjih tednih zavrnila tako ministrstvo za finance kot tudi Banka Slovenije, so se mali vlagatelji pred dnevi obrnili še na evropsko komisijo, kjer pa so prav tako doživeli hladen tuš.

Evropska komisija je namreč vse njihove alternativne predloge, ki bi omilili izgube lastnikov podrejenih obveznic (ti so se povezali prek društva malih delničarjev MDS), označila kot nesprejemljive in neskladne z novimi pravili za državne pomoči. »Podrejeni dolg mora biti pretvorjen v navadne delnice ali odpisan, še preden država izvede dokapitalizacije bank,« so bili jasni v evropski komisiji. Spremembo bančne zakonodaje, ki bi omogočila prisilni odpis podrejenega dolga bank in s tem strošek sanacije bančnega sistema za državni proračun znižala za med 300 in 500 milijonov evrov, je vlada pred dnevi že sprejela, jutri pa bo o tem predvidoma odločal tudi državni zbor. Če bo ta spremembe potrdil, lastniki podrejenih obveznic, ki so se povezali prek društvamalih delničarjev MDS, že napovedujejo ustavni spor ter »manj konstruktivna dejanja«.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 01. 10. 2013 Stran: 7

Helios

Država si očitno še pred obiskom evropske komisije želi v Bruselj poslati signal, da s privatizacijo mislimo resno. Še pred podpisom kupo-prodajne pogodbe je uprava Soda javno razkrila, daje dobila soglasje nadzornikov za prodajo Heliosa, ki bo za samo 140 milijonov evrov končal v rokah avstrijskega Ringa.

Skupina Helios bo, kot kaže, svojo 90-letnico obstoja dočakala kot hčerinska družba avstrijskega holdinga Ring International, ki se bo do ene izmed najpomembnejših slovenskih proizvodnih skupin dokopal za vsega 140 milijonov evrov oziroma 520 evrov po delnici.

Dve leti po začetku prodajnih postopkov je prodaja nekaj manj kot 75-odstotnega deleža domžalske premazniške skupine le še stvar formalnosti. Uprava Slovenske odškodninske družbe (Sod) pod vodstvom Tomaža Kuntariča je včeraj namreč že dobila soglasje nadzornega sveta, ki očitno želi Bruslju poslati signal, da s privatizacijo mislimo resno. Kupo-prodajna pogodba sicer še vedno ni podpisana. S prodajo morajo pred tem soglašati tudi nadzorni sveti NLB, Nove KBM in Abanke Vipa, ki so pri prodaji nastopale kot zastavne upnice propadlega cerkvenega holdinga Zvon Ena, danes pa bodo o poslu odločali tudi nadzorniki Zavarovalnice Triglav. Prav tako še vedno ni zaključen niti okoljevarstveni skrbni pregled, ki ga je naročil Ring. Predvidoma naj bi bil dogovor o prodaji sicer sklenjen sredi tega meseca, nato pa bo moral Ring objaviti tudi uradno prevzemno ponudbo.

Kupnino oklestili dividende in nedoseganje načrtov

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 27. 09. 2013 Stran: 8

Analiza podatkov o poslovanju kaže na dvom o nujnosti spomladanske konverzije 100-milijonskega hibridnega posojila v kapital NKBM

Primerjava nekaterih kazalcev poslovanja Abanke, NKBM in NLB kaže, da spomladanska konverzija 100-milijonskega hibridnega posojila v kapital NKBM ni bila nujna. S tem so namreč mali delničarji ne le izgubili skoraj ves lastniški delež, ampak ostali praktično brez v banko vloženega premoženja. Na letošnji junijski skupščini so mali delničarji z grenkobo ugotavljali, da je samo še vprašanje časa, kdaj bo prišlo do iztisa. Vendar borzni analitiki pravijo, da je za coco obveznice že ob izdaji jasno, da bodo konvertirane v delnice.

Mali delničarji ostali praznih rok

Država je s konverzijo 100-milijonskega hibridnega posojila v kapital banke postala 82-odstotna lastnica, mali delničarji imajo le še 5,9 odstotka delnic. Medtem ko je nekdanji predsednik uprave NKBM Matjaž Kovačič kupil več kot 2000 delnic, sedanja uprava (Aleš Hauc in Igor Žibrik) nima delnic banke, ki jo vodi, je razvidno iz letošnjega polletnega poročila o poslovanju NKBM. Banka je imela ob polletju še kljub temu 97.132 delničarjev. Po izvedeni javni ponudbi delnic NKBM novembra 2007 po 27 evrov za delnico, ko je v decembru njena borzna cena porasla vse do 44,49 evra, je imela banka 107.034 delničarjev, mali delničarji so imeli 25,7-odstotni delež, država pa 42,31-odstotnega. Danes se borzna cena delnice giblje nekaj nad 30 centov.

Kaj kažejo številke

Medij: Delo Avtorji: Gole Nejc Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 19. 09. 2013 Stran: 3

Likvidacija Factor banke in Probanke Velikih državnih bank ne bodo reševali na enak način - Lastniki kapitala v strahu pred razvrednotenjem

Ljubljana - Stečaj Probanke in Factor banke bi lahko povzročil domino učinek in katastrofalen odliv depozitov. Z nadzorovano likvidacijo bank smo preprečili, da bi potrebovali 14 milijard evrov za sanacijo, je dejala viceguvernerka Stanislava Zadravec Caprirolo.

Pred jutrišnjo izredno sejo državnega zbora o nadzorovani likvidaciji Probanke in Factor banke, ki je bila sklicana na zahtevo SDS, so se o tej problematiki seznanili člani odbora za finance in monetarno politiko. Andrej Šircelj (SDS) je opozoril, da bodo strošek zaprtja bank nosili davkoplačevalci, saj je država zagotovila milijardo evrov poroštev: »Javnost upravičeno pričakuje, da se bo tak način reševanja uveljavil tudi za druge banke, kar bi pomenilo, da bi se Slovenija morala zadolžiti za 14 milijard evrov.«

Temu je nasprotoval državni sekretar na ministrstvu za finance Mitja Mavko, saj se bodo NLB, NKBM in Abanka reševale s prenosi slabih terjatev na slabo banko, Probanka in Factor banka pa za tak način reševanja nista primerni. Ti banki namreč nimata dolgoročno vzdržnega ekonomskega modela, zato je za stabilnost slovenskega bančnega sistema bolje, da ti banki na urejen način zapustita slovenski trg.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 17. 09. 2013 Stran: 8

Aerodrom Ljubljana

Delničarji so včeraj z veliko večino zavrnili načrte predsednika uprave Aerodroma Ljubljana Zmaga Skobirja. Ta bo moral načrte za megalomansko investicijo v nov potniški terminal pospraviti v predal, čeprav je za naložbo porabil že 2,4 milijona evrov.

Predsedniku uprave Aerodroma Ljubljana Zmagu Skobirju je včeraj, ko je delničarje skušal prepričati o podprtju megalomanske investicije, ob strani stala le peščica delničarjev. Poleg nekaterih sedanjih in nekdanjih zaposlenih še predsednik društva malih delničarjev MDS Rajko Stankovič in Peter Marn, član nadzornega sveta Aerodroma Ljubljana in svetovalec družbe Regal GH, ki upravlja brezcarinske prodajalne na brniškem letališču.

Toda to še zdaleč ni bilo dovolj, da bi Skobirju prineslo zadostno podporo za nadaljevanje 57 milijonov evrov vredne naložbe v nov potniški terminal, saj je investicijo podprla le slaba četrtina prisotnih delničarjev. Ker država zaradi kršitve zakona o prevzemih na skupščini ni imela glasovalnih pravic, je bila ključna odločitev v rokah Publikuma Trezorja Deana Cendaka in Zvoneta Taljata, švedske družbe za upravljanje East Capital in KD Skladov, ki so imeli na skupščini več kot polovico glasovalnih pravic. Po dosegljivih podatkih so proti naložbi glasovali tudi v NFD DZU, NLB Skladih in Modri zavarovalnici, kjer so očitno dali prednost privatizaciji pred tvegano naložbo, ki bi po ocenah nekaterih malih delničarjev celo ogrozila finančno stabilnost družbe.

Medij: Večer Avtorji: Mišič Aleš,M. I. Š.,I. S. E. Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 17. 09. 2013 Stran: 7

Gradnja drugega potniškega terminala na Letališču Jožeta Pučnika ni dobila podpore delničarjev Aerodroma. Predsednik uprave Zmago Skobir opozoril, daje obstoječi terminal neprimeren s tehnološkega vidika, kmalu bo tudi z varnostnega

Delničarji Aerodroma Ljubljana na včerajšnji skupščini niso dali soglasja k okoli 57 milijonov evrov vredni investiciji v nov potniški terminal. Ker so bile lani decembra državi, ki ima v družbi večinski delež, odvzete glasovalne pravice in je Agencija za trg vrednostnih papirjev v petek zavrnila njeno zahtevo, da jih vrne samo za to skupščino, je glasovalo le 13,39 odstotka osnovnega kapitala, proti naložbi je bilo 78,1 oddanega glasu, za pa 21,89 odstotka vseh oddanih glasov. Zavrnjen je bil tudi nasprotni predlog Petra Marna, da bi iz predloga uprave in nadzornega sveta črtali možnost deset odstotnega odstopanja od najvišje vrednosti 57 milijonov evrov.

Kmalu nove linije

Medij: Delo Avtorji: Stergar Aleš Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 17. 09. 2013 Stran: 8

Drugi potniški terminal Država vse od odločitve o privatizaciji molči - Izgubljen evropski denar - Skobir: Edini primeren lastnik je Fraport

Zgornji Brnik - Pri odločanju delničarjev Aerodroma Ljubljana o 57-milijonski naložbi v drugi terminal je država, ki ji agencija za trg vrednostnih papirjev niti začasno ni odmrznila glasovalnih pravic, z nemim statiranjem pokazala popolno aroganco. Ob zavrnitvi naložbe so se delničarji tudi odpovedali večini ali vsem 14,4 milijona evrov že odobrenih evropskih sredstev.

Predsednik uprave Aerodroma Ljubljana (AL) Zmago Skobir je delničarjem še (najmanj) četrtič zaman poskušal prikazati nujnost gradnje, za katero so po javnem postopku z licitiranjem med tremi ponudniki že izbrali najugodnejšega ponudnika, ki bi gradbeno-obrtniška dela na ključ opravil za 35,112 milijona evrov, pogodba pa še ni bila podpisana, saj se je čakalo na odločitev delničarjev. Dosedanji razpisi so za Aerodrom Ljubljana nezavezujoči, res pa je družba v projekt vložila 2,375 milijona evrov. Projekt bo po privatizaciji sicer lahko nadaljeval bodoči lastnik.

Medij: Gorenjski glas Avtorji: Zaplotnik Cveto Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 30. 08. 2013 Stran: 2

Gorenjska banka je v prvem polletju poslovala z dobičkom, predsednik uprave Gorazd Trček pa je na skupščini delničarjev napovedal, da bo ob koncu leta verjetno izguba, ki pa naj bi bila manjša kot lani. Med desetimi bankami, v katerih bo Banka Slovenije opravila stresni test, je tudi Gorenjska banka.

Predoslje - Delničarji Gorenjske banke so na sredini skupščini, na kateri je bilo navzočih 79,4 odstotka predstavnikov kapitala s pravico do glasovanja, potrdili vse predlagane sklepe. V osrednji točki dnevnega reda so se seznanili z ugotovitvijo, da je banka lani poslovala negativno, z 62,2 milijona evrov izgube, ki jo je ob sestavi računovodskih izkazov pokrila iz prenesenega čistega dobička in iz drugih rezerv iz dobička. Upravi in nadzornemu svetu so podelili razrešnico za lansko poslovno leto, pooblastili so upravo za nakup lastnih delnic, spremenili statut banke in izvolili tri nove člane nadzornega sveta. Uprava banke bo na podlagi sprejetega sklepa lahko od 13. decembra letos do 28. februarja 2015 kupovala lastne delnice po ceni od 20 do 110 odstotkov knjigovodske vrednosti, pri odsvajanju teh delnic pa bo izključena prednostna pravica delničarjev. Spremenjeni statut omogoča upravi, da ob soglasju nadzornega sveta lahko poveča osnovni kapital do zneska 6,9 milijona evrov, vendar to ne zaradi zagotavljanja kapitalske ustreznosti, ampak zavoljo potrebe po hitrem odzivanju na finančnih trgih in morebitnega kapitalskega povezovanja. Uprava bo pri tem lahko izključila prednostno pravico delničarjev do pridobitve novih delnic. Ker so trije člani nadzornega sveta odstopili, so na skupščini imenovali nove: Gregorja Rovanška, Mirana Kalčiča in Andreja Andoljška, ki je sicer v ponedeljek odstopil kot član nadzornega sveta Abanke. Eden od delničarjev je napovedal izpodbojno tožbo na sklep o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu in o spremembi statuta banke.

Medij: Nedeljski dnevnik Avtorji: Perić Toni Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 14. 08. 2013 Stran: 10

»Jaz že vem, kaj pravi zakon, in bom odstopil, kot pravi zakon ...«je bil kratek belokranjski mogotec, ko smo ga vprašali, ali upošteva pravnomočno sodbo - O tem, kje bo opravljal delo v splošno korist, se mu za zdaj ne sanja, časa ima, kot je dejal, dve leti -Morda to bolje ve njegova sestra, ki je sekretarka Rdečega križa v Metliki

Enoto Rdečega križa Slovenije v Metliki vodi Zalka Klemenčič, ki ima glede na svoj ugled tudi zelo močan vpliv na vse humanitarne dejavnosti v okolici. Njen položaj postane zelo zanimiv za tiste, ki vedo, da je njen brat Dari Južna, ki ima po naših podatkih stalno bivališče na območju občine Metlika. In Dari Južna, belokranjski poslovnež ter lastnik neprecenljivega premoženja, bo moral po nedavni sodbi okrožnega sodišča v Ljubljani opraviti 1260 ur dela v splošno korist. To bi zneslo kakšni dve uri dobrodelnosti sleherni dan prihodnji dve leti. Odvisno od tega, kam in kako ga bo razporedil center za socialno delo v Metliki.

»Imam še dve leti časa,« nam je kratko dejal Dari Južna, ko smo ga spraševali, ali si je že organiziral delo, kot je zapisano v sodbi. »Ne vem, kje bom delal, drugih komentarjev pa nimam.«

Naj spomnimo, da bo moral Dari Južna zaradi oškodovanja novomeškega gradbenega podjetja CGP plačati tudi vrtoglavo stransko denarno kazen 1,313.000 evrov in oškodovanemu podjetju vrniti 4,500.000 evrov protipravno pridobljene premoženjske koristi. Takšen je bil sporazum s tožilcem Boštjanom Jegličem in Južno, saj sojenja sploh ni bilo. Južna mora nakazati 187.000 evrov v dobrodelne namene, in sicer različnim bolnišnicam. »S sodbo sem zelo zadovoljen. Izrečena denarna kazen je daleč najvišja v zgodovini Slovenije, saj so se doslej višine kazni gibale okoli 40.000 evrov,« je povedal okrožni državni tožilec Boštjan Jeglič in dodal, da v primeru sojenja višina kazni po vsej verjetnosti ne bi dosegla niti polovice izrečene.

Službe za ugledne policiste