Abanka
Šketa mimo centralnih bankirjev zamrznil bančne delnice
Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja,Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 03. 12. 2013 Stran: 9
Ljubljanska borza
Medtem ko v bankah in v javnosti nestrpno pričakujejo rezultate obremenitvenih testov bank, ki bodo pokazali luknjo v sistemu, dobrih 100.000 malih vlagateljev ne more več prodati svojih delnic in obveznic šestih bank. Ljubljanska borza je do nadaljnjega trgovanje z njimi ustavila.
Ljubljanska borza je včeraj v pričakovanju rezultatov obremenitvenih testov bank nepričakovano ustavila trgovanje z vrednostnimi papirji šestih bank. Do nadaljnjega tako 96.800 delničarjev NKBM, 1060 delničarjev Abanke, nekaj manj kot 500 lastnikov prednostnih delnic Probanke in 1500 lastnikov podrejenih obveznic NLB, NKBM, Banke Celje, Probanke in Factor banke ne more prodati svojih naložb. V Banki Slovenije nezadovoljstva z ukrepom Ljubljanske borze niso skrivali, medtem ko so se na ministrstvu za finance komentarja vzdržali.
Zamrznjeni papirji domala brez vrednosti
Trgovanje z vrednostnimi papirji šestih bank so na Ljubljanski borzi pod vodstvom Andreja Škete ustavili zato, ker ni jasno, kaj bodo pokazali rezultati obremenitvenih testov, in predvsem, kako bodo pri sanaciji bank sodelovali imetniki vrednostnih papirjev bank. »Borza je po zakonu dolžna zagotavljati, da se na trgu trguje pošteno in urejeno,« pravijo predstavniki borze. Ob tem ne pojasnjujejo, kako so se štiri banke znašle v družbi Probanke in Factor banke, ki sta že od začetka septembra v postopku nadzorovanega prenehanja.
Napoved vložitve zahteve za ustavno presojo ZBAN-1L s strani Društva MDS
Društvo mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) bo takoj po objavi sporne novele Zakona o bančništvu (ZBAN-1L) na Ustavno sodišče Republike Slovenije vložilo Zahtevo za ustavno presojo in tudi predlog za začasno zadržanje izvajanja spornih retroaktivnih določb glede podrejenih in hibridnih obveznic do pravnomočne odločitve glede Zahteve za ustavno presojo. Pri tem dodajmo, da sporna novela še ni bila objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije in bo predvidoma objavljena v petek 22. novembra 2013.
Še enkrat vse vlagatelje v podrejene in hibridne obveznice slovenskih bank pozivamo, da se nam brezplačno pridružite in vas bomo o dogajanju obveščali.
Ljubljana, 15.11.2013
Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) se ograjuje od pisma VZMD in svetuje na pozorno branje njenega pisanja ter prilog (pogodbe in pooblastila) pred morebitnim podpisom
NFD čaka soglasje Banke Slovenije
Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 16. 11. 2013 Stran: 10
Konverzija ali stečaj Bo bankam dovolila vstopiti v lastništvo holdinga?
Ljubljana - Ce se Banka Slovenije ne bo strinjala s pretvorbo terjatev Abanke, Gorenjske banke in Banke Celje v lastniški delež holdinga NFD, bo v stečaju končal še eden od domačih finančnih holdingov, je opozoril predsednik društva MDS Rajko Stankovič.
Holding NFD velja za enega od finančnih holdingov, ki v zadnjem času pospešeno prodajajo svoje premoženje. Skupaj je v zadnjih dveh letih zmanjšal svojo izpostavljenost do bank za približno 32 milijonov evrov naložb, vendar to ni rešilo holdinga, ki je že nekaj mesecev kapitalsko neustrezen. Uprava holdinga je zato na junijski skupščini lastnikom in upnikom predlagala, naj kapitalsko ustreznost zagotovijo tudi s pretvorbo svojih terjatev v lastniške deleže; delničarji so predlog potrdili z večino glasov, a je za zdaj ostalo zgolj pri skupščinskem sklepu, saj mora zeleno luč načrtovani dokapitalizaciji po novem prižgati tudi Banka Slovenije.
»Po našem mnenju je vstop upnikov v lastniški kapital najboljša rešitev za delničarje in upnike holdinga. Kako bo odločila Banka Slovenije, ne bi hotel ugibati, bomo pa upoštevali voljo regulatorja, kakršna ta že bo,« je poudaril predsednik uprave holdinga NFD Miran Kraševec ki je razloge za reševanje holdinga že predstavila na Banki Slovenije. Pisni poziv, naj BS čim prej odloči o usodi holdinga NFD, je prejšnji teden na njenega guvernerja naslovilo tudi društvo Mali delničarji Slovenije.
Bo holding pokopal kar guverner Boštjan Jazbec?
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 14. 11. 2013 Stran: 8
NFD Holding
Usoda NFD Holdinga zaradi zavlačevanja Banke Slovenije že več mesecev visi v zraku. Vse več je znamenj, da nameravajo centralni bankirji holding spraviti v stečaj, čeprav se je ta z bankami že dogovoril o reprogramu posojil.
NFD Holding, ki ima še vedno več kot 71.500 malih delničarjev, očitno utegne spraviti v stečaj kar Banka Slovenije pod vodstvom guvernerja Boštjana Jazbeca.
Čeprav je upravi NFD Holdinga pod vodstvom Mirana Kraševca v zadnjih dveh letih uspelo prodati že za več kot 30 milijonov evrov naložb, obenem pa je z bankami podpisala tudi dogovor o reprogramu okoli 50 milijonov evrov posojil, Abanka, Banka Celje in Gorenjska banka po več kot petih mesecih še kar čakajo na soglasje Banke Slovenije za vstop v lastništvo holdinga. Brez soglasja Banke Slovenije omenjene tri banke ne morejo dokapitalizirati NFD Holdinga, ki bo brez dodatnega kapitala končal v stečaju. Zakaj odlašajo z odločitvijo, v Banki Slovenije niso želeli pojasniti, po neuradnih informacijah pa naj bi se nagibali k temu, da bi NFD Holding končal v stečaju. Temu pritrjujejo tudi zadnje poteze Banke Slovenije, ki je od bank upnic pred dnevi ponovno zahtevala obrazložitev razlogov za dokapitalizacijo NFD Holdinga, čeprav so jim bankirji te podrobneje predstavili že pred več meseci.
Poziv poslancem DZ pred ponovnim odločanje o noveli ZBan-1L, ki želi retroaktivno posegati v prihranke četrtine Slovencev
Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je danes, pred jutrišnjim ponovnim odločanjem o noveli ZBan-1L poslalo pismo vsem poslankam in poslancem Državnega zbora Republike Slovenije. V pismu jih je pozvalo k ponovnem tehtnemu premisleku, ter proučitvi vseh relevantnih mnenj, pred ponovnim odločanjem o noveli Zakona o bančništvu (Zban-1L).
V kolikor bo kljub vsem izraženim pomislekom zakon ponovno potrjen, pa bo Društvo MDS s svojimi sodelavci, nemudoma, v imenu imetnikov podrejenih in hibridnih obveznic, vložilo zahtevo za ustavno presojo in tudi predlog za zadržanje izvajanja novele ZBan-1L
Naj poudarimo, da se Društvo MDS s svojimi sodelavci z navedeno problematiko brezplačno spopada že vse od aprila 2013 dalje in že ima pripravljen predlog ustavne pobude in zahteve za začasno zadržanja izvajanja novele Zban-1L in bo le to vložila takoj v petek 15.11.2013, če bodo odločevalci v državnem zboru preslišali vsa strokovna opozorila. Vsi imetniki, ki želijo zaščititi svoje premoženje se lahko brezplačno pridružijo sekcijam vseh treh sistemskih bank v okviru Društva MDS, tako, da pošljejo e-mail s svoji kontaktnimi podatki na info@skupaj.si ali pokličejo na telefone, objavljene na spletni strani Društva MDS.
Ljubljana, 13. november 2013
Pismo poslancem in poslankam državnega zbora!
Prepričani smo, da pripravljalci novele ZBan-1L poslance in poslanke niso dovolj seznanili s vsemi pomisleki tako pravne, kot bančniške stroke, ki so bili izraženi v času priprave zakona.
Vrsta resnih pomislekov je navedena tudi v uradnih mnenjih, ki so jih pisci in drugi zagovorniki novele pridobili že v času njenega nastajanja (npr. mnenje Združenja bank Slovenije) in njene obravnave (Zakonodajno-pravna služba DZ). Ker nismo prepričani, da ste so bili poslanci s temi mnenji seznanjeni, smo le te k dopisu priložili in ključne poudarke v teh mnenjih smo markirali z rumeno.
Če še enkrat povzamemo ključne pomisleke:
Striženje na balin
Medij: Mladina Avtorji: Marn Urša Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 08. 11. 2013 Stran: 28
Država si bo strošek reševanja bank zmanjšala z razlastitvijo imetnikov hibridnih in podrejenih bančnih obveznic. Pravična delitev bremen ali nateg?
Evropske države so v prvih letih krize porabile milijarde evrov javnih sredstev, da so reševale večinoma zasebne banke. Takrat se to ni štelo za državno pomoč. Slovenija je ta vlak zamudila. Zdaj je Bruselj pristop k reševanju bank spremenil. Socializacija dolgov ni več v modi. Breme naj bi pravičneje porazdelili. Večje breme naj bi prevzeli tisti, ki so bili kolikor toliko poučeni o tveganjih, s čimer bi razbremenili davkoplačevalce na splošno. Stari koncept reševanja bank, tako imenovani bail-out', naj bi nadomestil novi koncept bail-in'. To pomeni, da bankam ne sme biti dodeljena državna pomoč, če prej k pokrivanju izgub ne prispevajo njihovi lastniki in upniki.
Edino pošteno, boste rekli. »Kdor je več tvegal, naj zdaj več prispeva.« To gotovo velja za lastnike bank, saj so ti najbolj odgovorni za dobro poslovanje bank. Če banka pri kreditiranju pretirano tvega in se zato znajde v težavah, je logično, da morajo večji del izgube prevzeti njeni delničarji. Manj logično pa je, da morajo hkrati z delničarji trpeti tudi imetniki hibridnih in podrejenih bančnih obveznic. »Da za dolgove odgovarjajo lastniki je vprincipuprav, posebno še, ker odgovarjajo samo z delom premoženja, ki ga imajo v banki. Poseganje v dolžniške vrednostne papirje pa je mnogo bolj vprašljivo,« meni ekonomist Jože Mencinger. »Prenašanje iz 'bail-ouf na 'bail-in'je nekakšno vračanje v svetopisemske čase, ko naj bi vsakih sedem let vse dolgove odpisali, kar seveda pomeni tudi odpis vseh terjatev oziroma v sedmih letih nabranegafinančnega premoženja. To je mnogo bolj zvezno in zato bolje mogoče početi tudi z inflacijo.«
Državni svet Republike Slovenije na 3. izredni seji sprejel odložilni veto na novelo zakon o bančništvu ZBAN-1L.
Na 3. izredni seji, v torek, 05. 11. 2013, je državni svet obravnaval tudi predlog skupine svetnikov, s prvopodpisanim Jožetom Slivškom, za sprejem odložilnega veta na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu (ZBan-1L), EPA 1513-VI. Ta predlog so po razpravi podprli in tako izglasovali odložilni veto nanj.
Torek, 05.11.2013
Stališča Ministrstva za finance je državnim svetnikom pojasnjeval finančni minister dr. Uroš Čufer.
Za ogled razprave v Državnemu zboru Republike Slovenije pritisnite TUKAJ ali na sliko. Razprava se prične na 19 minuti in 20 sekund.
Jazbec: Prošnja za pomoč bi bila za Slovenijo draga
Medij: Delo Avtorji: M.J.,Gole Nejc Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 23. 10. 2013 Stran: 9
Bančništvo Lastniki podrejenih obveznic proti noveli bančnega zakona - SvetBS: ECB ne podpira stečaja Factor banke in Probanke
Ljubljana - Nihče nas ne sili, naj zaprosimo za pomoč, saj bi bilo to slabo tudi za celotno območje evra. Imamo podporo evropskih ustanov, da poskušamo svoje težave rešiti sami, je dejal guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec.
Jazbec je na predavanju, ki ga je organiziral Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije, ponazoril, da se lahko ete lotimo na dva načina, bodis z ukvarjanjem s športom bodisi s stradanjem, kar na koncu privede do izstradanosti. »Kaj je bolje, verjetno ni treba poudarjati,« je dodal. Program pomoči pa od države najprej zahteva hujšanje, šele nato ukvarjanje s športom. Zato bi bil program pomoči za državo dražji tako v finančnem kot v družbenokohezivnem smislu, je guverner opozoril na posledice, ki jih prinaša prošnja za pomoč. Zato bo Banka Slovenije po njegovih besedah naredila vse, da se temu izogne.
Jazbec je optimističen, da se Slovenija lahko iz težav izkoplje sama, pri čemer bo pomembna tudi politična podpora sanaciji bank in fiskalni konsolidaciji. Strinja se s tem, da je vlada sprejela predlog proračunov za prihodnji dve leti in začetek privatizacije. »Manj me je strah luknje, ki jo bodo pokazali obremenitveni testi in pregled bančnih aktiv. Ključno je, da zaženemo gospodarsko rast. Brez te je vsak evro, ki ga bomo vložili v sanacijo bank, izgubljen. Napovedal je, da bo Banka Slovenije v prihodnjih dneh objavila del metodologije stresnih testov.
Jazbec je spomnil tudi na novelo zakona o bančništvu, ki jo bo danes obravnaval odbor za finance in monetarno politiko, DZ pa naj bi o njej odločal v torek. Ta Banko Slovenije pooblašča, da lahko v bankah, ki jim mora pomagati država, odpiše hibridne kapitalske instrumente in podrejene obveznosti banke ali pa te pretvori v navadne delnice. Guverner je poudaril, da je Slovenija zaradi odlašanja reševanja težav v bančnem sistemu zapadla pod precej strožje zahteve Bruslja glede socializacije stroškov sanacije bank. Komisija namreč od 1. avgusta letos zahteva, da te stroške nosijo tudi delničarji in lastniki podrejenih obveznic.
Kmalu nova novela bančnega zakona?
Društvo MDS proti takojšnjemu sprejetju novele zakona o bančništvu
Medij: Siol Avtorji: STA Foto: Bor Slana Video: Jože Bonča Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 22. 10. 2013
Društvo MDS poziva DZ, naj predlog novele zakona o bančništvu, ki bo posegel v pravice imetnikov hibridnih in podrejenih obveznic, sprejme po rednem in ne nujnem postopku.
Na ta način se bo po njihovem mnenju lahko razgrnilo vse njegove posledice. Če bo DZ zakon potrdil, se bodo obrnili na državni svet, ob neuspehu na ustavno in nato na evropsko sodišče. Za ogled posnetka kliknite tukaj ali na sliko.
Ugotavljajo, da so vse možnosti dialoga izčrpali
Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) si od aprila z ministrstvom za finance in Banko Slovenije prizadeva za razreševanje problematike imetnikov hibridnih in podrejenih obveznic slovenskih poslovnih bank, zlasti treh največjih, a ugotavlja, da so vse možnosti dialoga izčrpali.
"Imetniki teh obveznic so pripravljeni sprejeti določen odpis, ki pa po njihovem prepričanju ne more biti enak v primeru stečaja," je na novinarski konferenci poudaril predsednik društva Rajko Stanković. Takšne prakse, kot jo povzema predlog novele, ni uporabila nobena država, prejemnica tuje pomoči, saj so bila v Grčiji, Španiji in na Cipru uporabljena bistveno manj stroga pravila, so opozorili v MDS.
Obrniti se nameravajo na državni svet
