Abanka

Medij: Reporter Avtorji: Biščak Jože Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Zgodba tedna Datum: 06. 01. 2014 Stran: 23

Kaj se zgodi, če banki, ki vam je posodila denar, ne vračate kredita? Odgovor je jasen: banka unovči zavarovanje kredita, opravi izvršbo na vašem transakcijskem računu ali pa zarubi vaše nepremičnine. In prav je tako, saj je dolg treba vrniti. Pa velja to tudi v nasprotni smeri? Očitno ne. Vse, ki so NLB posodili denar z nakupom podrejenih obveznic, so vlada Alenke Bratušek in poslanci vladajoče koalicije razlastili ter jim celo v zakonu odrekli ustavno zajamčeno pravico do pritožbe.

Večina tistih, kije kupila podrejene obveznice NLB, se za denar lahko zdaj preprosto obriše pod nosom. Pravijo, da gre pri zakonu za rop državljanov, ki se ne razlikuje veliko od klasičnega (oboroženega) ropa banke. S to razliko, da je državna banka oropala državljane, roparji pa so bili s predlagano novelo zakona o bančništvu ministri s predsednico vlade na čelu in poslanci, ki so dvignili roko za zakon. Kaj takega bi bilo še v Severni Koreji težko izvesti. S tem ukrepom je Alenka Bratušek tudi pokazala, kako si predstavlja Slovenijo »gospodarsko uspešnejšo, bolj demokratično, strpno in solidarno«. Ruska izdaja revije Forbes ni zaman deželo na sončni strani Alp označila za najbolj socialistično državo v Evropi.

Šest kršitev ustave

»To je ukrep revolucionarnega prava,« je prepričan Tadej Kotnik, prodekan za znanstvenoraziskovalno dejavnost ljubljanske fakultete za elektrotehniko, ki je (bil) imetnik podrejenih obveznic slovenskih bank, po uveljavitvi novele zakona o bančništvu pa je ostal brez vsega. Zato se je tudi podpisal pod pobudo za oceno ustavnosti. Take pobude so na ustavnem sodišču štiri, svoji zahtevi pa sta dala državni svet in varuhinja človekovih pravic. Slednja zakonu očita šest kršitev ustave: da je Slovenija pravna in socialna država (2. člen), da ima vsakdo pravico do pravnega sredstva (22. in 23. člen), da so pred zakonom vsi enaki (14. člen), da je varstvo lastnine povezano s pravico do zasebne lastnine (33. in 67. člen), da je prepovedana povratna veljava pravnih aktov (155. člen) in daje kršeno načelo določnosti pravnih aktov (v povezavi z 2. in 120. členom).

Medij: Reporter Avtorji: Puc Ivan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 30. 12. 2013 Stran: 24

MENJAVE VLADE Konec »revolucije«

»Vpeljava granita, ognja in zmerjaškega blata v javni diskurzje našo deželo potopila v somrak političnega paleolita,« je bil v izjavi za Reporter slikovit in do vstajništva prav nič nostalgičen zgodovinar ddr. Igor Grdina. Položaj druge vlade Janeza Janše se je ne glede ha protestniško inscenacijo prve dni leta zdel trden.

V politiki vtisi radi varajo. Komisija za preprečevanje korupcije je 8. januarja izdala zaključno poročilo o nadzoru nad premoženjem predsednikov strank in z njim obremenila Janeza Janšo in Zorana Jankoviča. Ne da bi prej govoril s predsednikom vlade, je vodja Državljanske liste Gregor Virant, ki ga je kot predsednika državnega zbora KPK že dan preje obvestila o vsebini poročila, ultimativno zahteval, da SDS predlaga novega mandatarja. S podobno zahtevo sta pohiteli tudi stranki SLS in Desus.

Vladna kriza se je razpletla s konstruktivno nezaupnico, še prej pa se je moral z vrha Pozitivne Slovenije umakniti njen ustanovitelj Jankovič. Njegova poslanka Alenka Bratušek je bila 27. februarja izvoljena za mandatarko, mesec pozneje, 20. marca, pa so prisegli še ministri enajste- vlade. S padcem vlade se je »revolucija« izpela. Razgalilo se je, da protesti v Ljubljani niso bili »vsegliharsko« uperjeni zoper skorumpirano politično elito, temveč je bil njihova tarča Janez Janša. Ali bi Virant razdrl koalicijo, če ne bi imel »podpore« vstajništva? Kakorkoli, vstajniki, poklicni razlagalci velikega Dogodka, seveda verujejo v svoj zgodovinski prispevek, saj si, če že z Bratuškovo niso zadovoljni, lastijo odstranitev »avtoritarnega voditelja«. Mi pa čakamo na nov dokaz, da je zapečkarske Slovence mogoče spraviti na ulice.

GORAN KLEMENČIČ Porušeni mit o nepristranskosti KPK

Medij: Primorski dnevnik Avtorji: Kocbek Darja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 28. 12. 2013 Stran: 9

Trgovska družba Merkur, proizvajalec komponent za avtomobilsko industrijo Cimos, letalska družba Adria Air ways, telekomunikacijska družba T2, finančni holdingi DZS, Sava, Istrabenz, ACH, Zvon Ena in Zvon Dva (v stečaju), gradbena podjetja Primorje, SCT in Vegrad, ki so prav tako v stečaju, pa družba Grep, ki je v Ljubljani gradila športni park Stožice, so v prvem paketu podjetij, katerih dolgove so banke pred prazniki prenesle na slabo banko, ki se uradno imenuje Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). Med največjimi upnicami naštetih podjetij sta bili največji državni banki Nova Ljubljanska banka (NLB) in Nova kreditna banka Maribor (NKBM).

Preneseni sveženj, vseh bo pet, je vreden 1,1 milijarde evrov, prenosi pa bodo predvidoma končani do aprila 2014. Slaba banka bankam v zameno za slabe terjatve izda obveznice, za poplačilo katerih jamči davkoplačevalec. NLB je tako za prvi sveženj dobila za 622 milijonov evrov, NKBM pa za 390 milijonov evrov obveznic z dve- in triletno ročnostjo, ki so na Ljubljanski borzi začele kotirati v tem tednu.

Medij: Demokracija Avtorji: Kocjan Vida Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 26. 12. 2013 Stran: 16

Vlada Alenke Bratušek je v pet bank, dve tajkunski, nakazala 3.467 milijonov evrov davkoplacevalskega denarja, hkrati pa razlastila male delničarje in imetnike podrejenih obveznic, ki so imele značaj depozitov (skupno za 775,2 milijona evrov).

V preteklih dneh so se v banke v državni lasti že zlili novi milijoni davkoplačcvalskih evrov. V Novo Ljubljansko banko (NLB) smo davkoplačevalci spet vložili novih 1.141 milijonov evrov gotovine, za še naslednjih 410 milijonov evrov pa so bile izdane državne obveznice. Skupno je banka prejela 1.551 milijonov evrov davkoplacevalskega denarja. Za Novo Kreditno banko Maribor (NKBM) smo namenili 620 milijonov evrov v gotovini, za 250 milijonov evrov je bilo izdanih državnih obveznic. Banka je torej skupno prejela 870 milijonov evrov davkoplačevalskih sredstev. Tretja banka, ki je v delni državni lasti, pa je Abanka Vipa, ki je prejela 358 milijonov evrov gotovine, za 243 milijonov evrov pa je bilo izdanih državnih obveznic. Skupno je tako šlo v vse tri banke 2.119 milijonov evrov gotovine, k čemur je treba dodati še 903 milijone evrov v državnih obveznicah. Gre Lorej za 3.022 milijonov evrov, s katerimi smo davkoplačevalci vnovič

V preteklih dneh smo davkoplačevalci za dokapitalizacijo treh večjih državnih in dveh manjših zasebnih bank plačali približno toliko, kot ZPIZ letno nameni za izplačilo vseh pokojnin.

Razlastili male delničarje in dali tajkunom

Vlada Alenke Bratušekje prek Banke Slovenije v preteklih dneh razlastila male delničarje, ki so v preteklih letih kupovali delnice bank v slovenski lasti. Tudi tiste, ki so delnice po vrednosti 27 evrov kupovali leta 2008. Tako so v NLB izničili osnovni kapital banke v višini dobrih 184 milijonov evrov, v NKBM v višini dobrih 143 milijonov evrov in v Abanki v višini 7,2 milijona evrov. Delnice so preprosto razveljavili in izbrisali iz delniške knjige pri Centralni klirinško depotni družbi. Skupno so torej ljudem odvzeli 334,2 milijona evrov, kolikor je znašala vrednost njihovih delnic v omenjenih bankah. Hkrati je vlada samo zasebnima Probanki in Factor banki v istem dnevu namenila 445 milijonov evrov, ki jih bosta ti porabili za pokrivanje bančne luknje, nastale zaradi danih in nevrnjenih posojil izbranim komitentom. Znano je, da sta bili banki že vse od začetka v zasebni lasti tajkunov in namenjeni njihovemu poslovanju. Poleg državnih bank seveda. Skratka, Bratuškova je vzela malim delničarjem, da je pokrila dolgove bogatašev in svojih privržencev.

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 27. 12. 2013 Stran: 8

NFD Holding

Rdeča luč sanaciji NFD Holdinga je več kot zgovorna in jasno kaže, da Banka Slovenije pod nobenim pogojem ne bo dovolila reševanja holdingov, četudi bi bilo to v ekonomskem interesu bank in bi se delničarji prostovoljno odpovedali svojemu lastništvu v holdingu.

Čeprav je NFD Holding v letu in pol po zamenjavi uprave prodal za več kot 30 milijonov evrov finančnih naložb in odplačal dobršen del bančnih posojil, za centralne bankirje to ni dovolj. Svet banke Slovenije pod vodstvom guvernerja Boštjana Jazbeca je namreč po naših informacijah sanaciji NFD Holdinga prižgal rdečo luč in njegovim bankam upnicam prepovedal vstop v lastništvo.

Dokapitalizacija s pretvorbo manjšega dela posojil v kapital NFD Holdinga je bila eden od ključnih pogojev sanacije, na dokapitalizacijo pa je bil vezan tudi že pred več kot pol leta sklenjeni dogovor z bankami. Uprava NFD Holdinga pod vodstvom Mirana Kraševca se je že sredi letošnjega leta z bankami dogovorila o reprogramu okoli 50 milijonov evrov posojil in načrtu finančnega prestrukturiranja, ki predvideva prodajo vseh finančnih naložb in nepremičnin v roku dveh oziroma treh let. Prav tako so dokapitalizacijo na skupščini že potrdili tudi delničarji NFD Holdinga, čeprav so s tem dejansko podprli razvodenitev svojega lastništva. Po dokapitalizaciji bi namreč sedanji lastniki obdržali le nekaj odstotkov delnic, upniki pa bi imeli v lasti več kot 90-odstotni lastniški delež. A dogovor so vseskozi blokirali centralni bankirji, ki Abanki, Banki Celje in Gorenjski banki niso dali dovoljenja pridobitev kvalificiranega deleža v NFD Holdingu.

Medij: 7 dni Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 24. 12. 2013 Stran: 13

Reševanje slovenskega bančnega sistema je na gospodarskem področju nedvomno zaznamovalo iztekajoče se leto. Tako smo nedavno v pet bank (NLB, Nova KBM, Abanka, Factor banka, Probanka) zmetali za približno tri milijarde evrov davkoplačevalskega denarja. Dodatno je k sanaciji največjih slovenskih bank prispevalo okrog 100 tisoč (malih) delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic. Vse to se je zgodilo na podlagi zahtev Bruslja, da se lahko državne pomoči, kar dokapitalizacije bank so, izvajajo šele, ko so lastniki delnic in podrejenih obveznic (te štejejo kot kapital) takšnih bank razlaščeni. To regulativo je sprejela tudi Slovenija in čez noč izbrisala premoženje petim odstotkom slovenskih državljanov.

Ob vsem tem najbolj bode v oči, da sta Probanka in Factor banka sicer bili likvidirani, ostale tri banke pa niso šle v stečaj. To pa je v kapitalistični ureditvi pravzaprav edini pravi argument, ko lahko lastniki delnic in podrejenih obveznic ostanejo brez vsega. Tovrstno tveganje tudi zavestno sprejmejo ob nakupu delnic, drugačnih izbrisov pa nikakor ne morejo predvideti. Ob tem puščamo ob strani, da je - ko so pred natančno šestimi leti množice majhnih delničarjev stale v vrstah in vpisovale ter vplačevale delnice Nove KBM - tedanja uprava pod vodstvom Matjaža Kovačiča, ki je simbolično tudi sama kupovala te delnice, obljubljala visoke prihodnje dobičke in s tem povezane visoke dividende. A od teh obljub, ko so se v banki začele dogajati različne kreditne, nepremičninske in druge stranpoti, ki so nazadnje privedle v številne tožbe proti nekdanjim vodilnim, je bilo bore malo. Kvečjemu za manjšo pest riža.

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 20. 12. 2013 Stran: 3

Ljubljana - Dobrih 500 milijonov evrov bodo k sanaciji NLB, NKBM in Abanke prispevali tudi njihovi delničarji in lastniki podrejenih bančnih obveznic. S podržavljanjem teh treh bank je bilo razlaščenih skoraj sto tisoč delničarjev, praznih rok pa je ostalo tudi približno 2000 lastnikov podrejenih obveznic, zato je mogoče slišati kritike o nepravičnosti.

Pomisleki se pojavljajo še zlasti glede NKBM, v katero so mali delničarji leta 2007 vložili svoje prihranke. Predsednik združenja malih delničarjev Rajko Stankovič je že v sredo opozoril, da so bih zavedeni pri vlaganju v banko.

Da morajo breme sanacije nositi tudi delničarji in podrejeni upniki je za odobritev državne pomoči bankam od 1. avgusta zahtevala evropska komisija. Ta pomoči ne dovoljuje, dokler lastniški kapital ter podrejeni dolžniški instrumenti v celoti ne prispevajo k pokritju izgub. Pri tem velja, da noben upnik ne sme utrpeti večje izgube, kot ce bi sla banka v stečaj, kar bi se lahko zgodilo. Tudi v tem primeru bi delničarji in lastniki podrejenih instrumentov izgubili vse.

Medij: Žurnal24 Avtorji: Zalaznik Janez Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 20. 12. 2013 Stran: 8

Bivši delničarji NKBM. Če so letos kaj prodali z dobičkom, bo manj davka.

Ljubljana. Delnice NKBM in Abanke so bile včeraj umaknjene z borze. Delničarji teh dveh bank in NLB so bili v celoti izbrisani ob sredini izvedbi reševalnega paketa za banke, ki je sledila odobritvi Evropske komisije.

Edina tolažba: manj davka

Edina korist, ki jo bivši delničarji lahko imajo od izbrisa, je, da se izguba lahko odšteje od morebitnega dobička, ki bi ga s prodajo delnic, deležev ali investicijskih kuponov vzajemnih skladov ustvarili letos. S tem se lahko zmanjša davčna osnova za dohodnino, so pojasnili na Davčni upravi.

Tako se je končala zgodba o največji javni prodaji delnic v zgodovini Slovenije. Delnice NKBM je v javni prodaji decembra 2007 vplačalo skoraj sto deset tisoč ljudi. Delnice so bile ob prodaji vredne 27 evrov, slab mesec kasneje se je vrednost povišala do 44 evrov, v začetku decembra, ko je borza ustavila trgovanje z njimi, pa so bile vredne še deset centov.

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 12. 2013 Stran: 6

Tri banke, NLB, Nova KBM in Abanka, so že dva dni ponovno podržavljene. Denar za dokapitalizacijo je v bankah že čakal na zeleno luč iz Bruslja. Toda eden od pogojev za državno pomoč je bil v celoti izničiti premoženje delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic. ICakšnih sto tisoč malih delničarjev je tako ostalo brez vloženega denarja, pa četudi je ta od skupščine do skupščine bank vsako leto kopnel.

Nepotrebna odločitev

In na skupščinah so rohneli predvsem mali delničarji, zahtevali podatke o domnevno spornih poslih takratnih uprav, opozarjali so tudi, da vsaka vnovična dokapitalizacija razvodeni njihovo premoženje. A so bili vsakič preglasovani s strani predstavnikov države.

"Ta odločitev je zelo nenavadna in nepotrebna. Banke namreč niso v položaju, da bi morale delničarje razlastiti. Gre za ukrep, ki bo imel pravne posledice," je povedal dr. Franc Križanič, nekdanji minister za finance, v čigar mandatu je morala vrsta podjetij v državni lasti (Pošta Slovenije, elektroenergetska podjetja) dokapitalizirati NKBM, da se ob javni ponudbi delnic na mednarodnih trgih ne bi zmanjšal delež države. Državne družbe Eles, GEN energija in Pošta Slovenije so takrat za delnice NKBM odštele 47,5 milijona evrov. Te milijone so sedaj seveda izgubile tudi one. Marko Golob, nekdanji član uprave ukinjene AUKN, pravi: "Agencija ni bila samostojna pri razpolaganju z državnim premoženjem, sledila je sklepom vlade in parlamenta. V zvezi z nakupi delnic Nove KBM s strani podjetij v državni lasti pri dokapitalizaciji Nove KBM leta 2011 smo sledili sklepom vlade in državnega zbora, ki sta sprejela takšno odločitev."

Umetno napihnjena luknja?

Črn dan za 99.818 imetnikov bančnih delnic in več kot 2.000 lastnikov subordiniranih obveznic ter preko 500.000 državljanov, ki varčujejo v pokojniskih družbah, družbah za upravljanje in zavarovalnicah.

Včerajšnji ukrep centralne Banke Slovenije je še eden v nizu dokazov, da Republika Slovenija slepo sledi priporočilom evropskih uradnikov, pa čeprav le ta niso zavezujoča. Še več DZ RS je sprejel zakonodajo, ki je v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije, saj retroaktivno posega v pravice imetnikov subordiniranih obveznic. Če se ob nakupu delnic delničar zaveda tveganja, da je lahko ob vse, pa je pri obveznicah bil retroaktivno uveljavljeno novo določilo, ki ga ob izdaji ni bilo.

Ljubljana, 19.12.2013

Lastniki obveznic sedaj lahko le čakajo odločitev ustavnega sodišča

Glede na štiri vložene Pobude za presojo ustavnosti ZBAN-1L (2 je dalo Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS), 2 pobudi je dalo tudi VZMD) in dve Zahtevi za presojo ustavnosti, prvo je podal Državni svet RS, drugo pa včeraj tudi Varuhinja človekov pravic) je Ustavno sodišče včeraj odločilo, da so predlagatelji podali utemeljeno vlogo in bo njihove vloge obravnavalo prednostno, žal pa niso zadržali izvajanja spornih členov, saj menijo, da je potencialna škoda, ki nastala lastnikom materialna in se lahko kot taka lahko povrne (beri v denarju). Tako imajo imetniki podrejenih obveznic upanje, da bo Ustavno sodišče sledilo svoji praksi in kot v primeru »Kramar« presodilo, da je retroaktivna uvedba neustavna in naložila Banki Slovenije oz. Republiki Sloveniji, da poplača imetnike teh instrumentov. Epilog te zgodbe lahko pričakujemo do konca junija 2014.

Žal za lastnike bančnih delnic spodbudnega sporočila za sedaj ni

Zaradi izdanih odločb Banke Slovenije so z včerajšnjim dnem (18.12.2013) razveljavljene in iz registra KDD izbrisane delnice NLB, NKBM in Abanke.

Tako je brez svojih delnic ostalo:

• 1.992 delničarjev NLB,
• 96.769 delničarjev NKBM,
• 1.057 delničarjev Abanke,
• vsi  delničarji Factor banke,
• vsi  delničarji Probanke.

Tako bodo v prihodnjih dneh vsi delničarji od poslovnih bank dobili obvestilo, da so ostali brez svojih delnic v bankah. 

Ta trenutek lahko uveljavljano kapitalsko izgubo kot  tako imenovani »davčni ščit« pri napovedi kapitalskih dobičkov za leto 2013, ali lahko to prenesojo v leto 2014 pa se morajo pozanimati pri pristojnem davčnem uradu.

V kolikor so to bile edine delnice, ki jih je delničar poslovne banke imel svetujemo, da takoj pokličete svojo Borzno posredniško hišo ali družbo in zaprejo svoje trgovalne račune v kolikor jih imajo.

Napoved o možnosti uveljavljanja odškodnine za delničarje negotova

Vsem se poraja vprašanje ali se lahko nadajajo odškodnine za svoje izgubljene delnice, a natačnega odgovora tu zaenkrat še ni. Morda so najbližje tej možnosti delničarji Nove KBM, če najdemo način, da dokažemo, da prospekt ob izdaji leta 2007 ni izražal dejanskega stanja in smo bili zavedeni, saj je delnica iz prvotnih 27 EUR sedaj zgrmela v nič. Ker je izid takega postopka povezan z stroški in je ta trenutek napovedovanje izida negotovo, ne želimo ulivati lažnega upanja, predno z gotovostjo ne ugotovimo morebitnih napak v prospektu ob prvi javni prodaji delnic Nove KBM

Obveznice tudi izbrisane

Prav tako so prenehale ter bile z računov klirinških sistemov in trgovanja borz umaknjene:

• NLB hibridne in podrejene obveznice ter hibridna in podrejena posojila,
• pri NBKM hibridne obveznice,
• pri Abanki inovativni instrument Floating Rate Perpetual Loan Participation Notes.