Abanka

Medij: Večer Avtorji: Vidali Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Kultura Datum: 11. 04. 2014 Stran: 9

Na včerajšnji dražbi so Učila International za neznano vsoto kupila večinski delež Mladinske knjige

Na včerajšnji dražbi Abanke in NLB je 51,2-odstotni delež, ki sta ga imeli v Mladinski knjigi, odkupila založba Učila International, ki se je že prej omenjala kot zelo verjeten kupec. Uroš Vejnovič iz Abanke Vipa je javnosti sporočil, da je bila tretja dražba za prodajo večinskega paketa delnic Mladinske knjige založbe uspešna in da je prodajnih 631.117 delnic kupila družba Učila International. Založba bo za MK plačala 5,36 milijona evrov. Transakcijo bo izpolnila predvidoma maja.

Direktor Učil International Srečko Mrvar pa je na vprašanje novinarjev, ali je s ceno zadovoljen, odgovoril, da "mora biti", in dodal, da "je bila kar prava". Dražba je potekala po principu vse ali nič, kar pomeni, da so se vrednostni papirji prodajali izključno kot paket v celoti, ki ga ni mogoče deliti na manjše pakete delnic. Abanka Vipa in Nova Ljubljanska banka sta postali solastnici Mladinske knjige ob stečaju večinskega lastnika Zvon Dva Holdinga. Konzorcij bank je založbo neuspešno prodajal več kot leto dni. Kot edini preostali kupec se je pred tretjo dražbo omenjala še litovska založba Alma Littera. Ko je presinočnjim v Odmevih minister za kulturo Uroš Grilc razlagal, da je litovski knjižni trg organiziran podobno kot slovenski, s(m)o nekateri napačno sklepali, da je kupec očitno tuj. Tako kot za zdaj ni mogoče izvedeti, koliko so Učila odštela za Mladinsko knjigo, včeraj tudi še ni bilo jasnega odgovora na vprašanje, ali je litovski kupec sploh oddal zavezujočo ponudbo.

Škandal brez primere

Medij: Novi tednik Celje Avtorji: Intihar Janja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 10. 04. 2014 Stran: 5

Če dokapitalizacija ne bo uspela, bodo delničarji najpomembnejše banke na Celjskem zradirani

Za Banko Celje se začenjajo odločilni tedni. Jutri bodo delničarji odločali o povečanju kapitala, v katerem so lani stresni tesni pokazali (potencialno) 388 milijonov evrov veliko luknjo. Banka bi morala v zelo kratkem času na trgu poiskati 160 milijonov evrov kapitala, sicer jo bo doletela enaka usoda, kot je že NLB, NKBM in Abanko. Banko Celje naj bi torej še pred poletjem podržavili, njeno luknjo pa bi pokrili davkoplačevalci. Mali delničarji in imetniki podrejenih obveznic so besni, saj bodo njihove delnice in obveznice zradirane.

»To je svinjarija, vendar žal ne moremo nič narediti,« je ob napovedih, kaj čaka male delničarje v primeru podržavljanja, ogorčen Harald Kamer, ki v Banki Celje sicer nima veliko delnic. Prepričan je, da razmere v banki niso tako kritične, kot se jih prikazuje. »Kako to dokazati, ne vem,« pravi Kamer, ki se tudi sprašuje, na osnovi česa je banka za nakup novih delnic določila ceno dobrih 33 evrov. Karner tudi pravi, da bi država ljudem morala pomagati, ne pa jih razlaščati.

»Groza, kaj je NLB kot večinska lastnica naredila z Banko Celje, ki je bila včasih sinonim za konzervativno in varno naložbeno politiko, od katere so imeli koristi vsi - zaposleni so imeli plače, delničarji dobiček, gospodarstvo pa posojila,« pravi še eden od malih delničarjev, ki ne želi biti imenovan. Prepričan je, da bi Banko Celje morali leta 2011, ko je bil še čas za to, prodati. Za nakup se je takrat zanimala SKB, ki je tudi že oddala ponudbo, vendar naj bi jo NLB zavrnila. SKB naj bi za delnico ponujala približno 300 evrov. »Če bi do prodaje prišlo, bi delničarji dobili kar nekaj denarja, davkoplačevalcem pa banke ne bi bilo treba sanirati,« opozarja naš sogovornik. Napoveduje tudi, da se bodo mali delničarji banke zagotovo združili in začeli postopek za ugotavljanja odgovornosti tistih, ki so krivi za današnje razmere.

Veliko vprašanj, nič odgovorov

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 04. 2014 Stran: 8

Podrejene obveznice Ustavni sodniki danes o zakonu o bančništvu - Imetniki imajo rezervni scenarij

Ljubljana - Ustavni sodniki se bodo danes lotili 12 pobud za presojo ustavnosti nekaterih določil zakona o bančništvu, ki je v okviru sanacije bank omogočil odpis 441 milijonov evrov podrejenih obveznic. Odločitve danes ni pričakovati, če pa ustavno sodišče na koncu spornih členov ne bo razveljavilo, imajo lastniki že pripravljene rezervne scenarije. 

Kot je znano, je Banka Slovenije sredi decembra lani v okviru ukrepov za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti bank odločila, da prenehajo obveznosti iz podrejenih obveznic NLB, NKBM in Abanke, podobno bi se lahko zgodilo v Banki Celje.

Lastniki teh obveznic so tako ostali praznih rok. A se s tem niso strinjali in na ustavno sodišče so začele deževati pobude za presojo ustavnosti zakona o bančništvu, ki je takšen izbris obveznosti omogočil. Predsednik Društva malih delničarjev Slovenije (MDS), ki je tudi vložilo dve pobudi, Rajko Stankovič, verjame, da bodo ustavni sodniki odločili v njihovo korist: »Edini razlog za prenehanje obveznosti je stečaj banke, ki ga ni bilo.«

Tožba za obveznice

Medij: Primorske novice Avtorji: S.R. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 03. 04. 2014 Stran: 4

Združenje Manager je šefa Kolektorja Stojana Petriča nagradilo za življenjsko delo

Če je Kolektor danes mini multinacionalka s 3000 zaposlenimi, gre levji delež zaslug Idrijčanu Stojanu Petriču, ki to podjetje vodi že 20 let. Združenje Manager mu je včeraj podelilo nagrado za življenjsko delo. A med čestitkami je slišati tudi kakšen dvom, zlasti na račun nakupa podjetja Etra 33. V Kolektorju vse očitke zavračajo.

IDRIJA ► Stojan Petrič, ki je poklicno pot v Kolektorju začel takoj po študiju, njegovo vodenje pa prevzel pred 20 leti, je v tem času koncem pripeljal med svetovno prepoznavne družbe v svoji panogi.

Zdrava razvojna strategija

Komisija Združenja Manager je med Petričevimi dosežki izpostavila tudi zdravo razvojno strategijo in diverzifikacijo: pod njegovim vodstvom s.ta bili začrtani zdrava razvojna strategija in pametna diverzifikacija, ki sta se obrestovali v 15-krat višjih prihodkih, ki jih danes ustvarja trikrat več zaposlenih, kot pred dvema desetletjema, v več kot 30 podjetjih doma in po svetu.

Skupina Kolektor je od leta 2002 samostojna - do tedaj je bila v solastništvu sprva z nemškim z ameriškim partnerjem -; takrat je izvedla nakup in postala slovenska korporacija v lasti več kot tisoč delničarjev.

Medij: Novi tednik Celje Avtorji: Intihar Janja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 27. 03. 2014 Stran: 2

Po dveh desetletjih so v poslovno-nepremieninskem imperiju celjskega podjetnika začele zevati velike luknje

Se še spominjate celjskih slaščičarn Na-na in Mignon, gostilne Majolka in hotela Turška mačka, za katerega na spletnih straneh Lonelv planet še vedno piše, da je najbolj ljubko prenočišče v Celju? V prostorih Na-na že nekaj let prodajajo oblačila, v Mignonu je poslovalnica ene od bank, Majolka in Turška mačka, ki sta na takšnih lokacijah, da bi si zanju v tujini vsak gostinec obliznil vse prste, pa že nekaj let zaprti propadata. Se vam zdi izbor prav teh štirih lokalov v središču Celja nenavaden, saj je v mestu zaprtih vrat in zapuščenih izložb še kar nekaj? Skupni imenovalec vseh štirih, lahko pa bi jih zapisali še več, je Darko Zupane s svojim podjetjem, delniško družbo PSZ, poslovna skupina.

Zaprte trgovine in lokali niso edino, zaradi česar je v Celju težko najti nekoga, ki bi o Darku Zupancu povedal kaj dobrega in spodbudnega. Ob poslovni poti Zupanca namreč leži tudi cela vrsta propadlih celjskih podjetij. Vsak čas bo med njimi, to je zdaj že gotovo, tudi Avto Celje, ki mu bo, kot trdijo nekateri, najbrž sledilo še trgovsko in kmetijsko podjetje Meja iz Šentjurja.

S hipotekami obremenjena podjetja

Medij: Novi tednik Celje Avtorji: Selišnik Urška Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 27. 03. 2014 Stran: 4

Zasebnih vlagateljev za Banko Celje ni

Vlada je minuli teden na podlagi mnenja in informacij Banke Slovenije odločila, da je Banka Celje primerna za državno dokapitalizacijo in prenos terjatev na slabo banko, če za kapitalsko krepitev ne bo pravočasno našla zasebnih vlagateljev.

To v praksi pomeni, da imajo lastniki banke še mesec časa, da ji zagotovijo 160 milijonov evrov kapitala. O tem bo odločala skupščina, ki je sklicana za 11. aprila. Denar bi pridobili z izdajo novih navadnih kosovnih delnic banke, ki morajo biti vplačane najkasneje do 25. aprila. Banki Celje so tuji ocenjevalci po najslabšem scenariju do konca leta 2015 izračunali za 388 milijonov evrov primanjkljaja. Večina ne verjame, da bi banko dokapitalizirali obstoječi lastniki, med katerimi je z več kot 40 odstotki največja NLB, sledijo pa še Slovenska odškodninska družba, NFD 1, Abanka in Unior. Če jim ne bo uspelo, se Banki Celje kot šesti banki obeta državna pomoč.

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 25. 03. 2014 Stran: 7

V Banki Slovenije pravijo, da izračun negativnega kapitala bank ni bil narejen zato, da bi lahko razlastili delničarje

V Banki Slovenije zavračajo dvome in očitke o tem, da je bil datum dokapitalizacije in podržavljenja NLB, Nove KBM in Abanke izbran zaradi manipulacije in da izračun negativnega kapitala bank ni bil narejen z namenom, da bi lahko razlastili delničarje in imetnike podrejenih obveznic bank.

Glede teh očitkov, ki so se pojavili po objavi odločb o izrednih ukrepih v NLB, Novi KBM in v Abanki, so minuli petek v centralni banki pojasnili, da so o uvedbi izrednih ukrepov odločali na seji Sveta Banke Slovenije 17. decembra 2013, ko so že vedeli, da Evropska komisija soglaša z državno pomočjo trem bankam. Ker jo je ta izdala dan kasneje, so lahko takrat začeli veljati tudi izredni ukrepi in je bilo mogoče izvesti dokapitalizacijo. Glede izbire datuma v Banki Slovenije zanikajo, da bi šlo za manipulacijo z datumi in da je neutemeljeno sklepanje malih delničarjev, da je bil datum izbran v odvisnosti od seje ustavnega sodišča, ki je odločalo o pobudah za začasno zadržanje izvajanja določb zakona o bančništvu. "Vsekakor je bilo po oceni Banke Slovenije zaradi učinkov izrednih ukrepov v banki, ki so ji takšni ukrepi izrečeni, nujno, da se ti ukrepi začnejo in zaključijo isti dan in tako zagotovijo pogoji za normalno poslovanje bank s komitenti," navaja v sporočilu za javnost Banka Slovenije.

Medij: Večer Avtorji: STA,L. F. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 22. 03. 2014 Stran: 7

Ljubljanska borza je včeraj, sicer le za en trgovalni dan, ustavila trgovanje z obveznicami Banke Celje, ki je v ponedeljek dobila odredbo Banke Slovenije, po kateri mora do 25. aprila povečati osnovni kapital za 160 milijonov evrov. Banka Celje je namreč po mnenju Banke Slovenije primerna za državno dokapitalizacijo, prenos slabih terjatev na DUTB in začetek postopka za pridobitev državne pomoči. S tem pa bi bili razlaščeni njeni obstoječi delničarji: 41-odstotni delež ima državna NLB, sledijo Sod, NFD1, Abanka in Unior.

Medij: Delo Avtorji: Piano Brane Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 22. 03. 2014 Stran: 9

Mali delničarji proti naglici Nadzorniki ubogali navodila BS

Celje - Samo mesec dni ima Banka Celje (BC) časa, da se dokapitalizira za 160 milijonov evrov. Da bi ji to uspelo, je malo verjetno, zato bo zatem prav toliko vanj morala vložiti država.

Nadzorni svet BC, ki mu predseduje Jurij Peljhan iz NLB, se je včeraj seznanil z odredbo Banke Slovenije (BS) o odpravi kršitev oziroma povečanju aktive, ki po oceni BS znaša 250 milijonov evrov. A država po pravilih Bruslja sme v banko vložiti šele, ko svojih 90 milijonov evrov prispevajo imetniki podrejenih instrumentov. V skladu z navodili BS so nadzorniki včeraj odobrili gradivo za skupščino. To bodo sklicali za 11. april, predlagali delničarjem sprejetje odločitve o izdaji novih navadnih kosovnih delnic za 160 milijonov evrov; potem pa morajo vlagatelji te vplačati do 25. aprila, pri čemer sedanji delničarji ne bodo imeli prednostne pravice. Gradivo za skupščino bo banka objavila v sredo, v BC včeraj niso bili pripravljeni komentirati odločitev.

Za Banko Celje je v okviru pregledov bank konec preteklega leta mednarodna revizijska družba v primeru uresničitve najbolj neugodnega scenarija ugotovila kapitalski primanjkljaj 388 milijonov evrov, a hkrati je bila po zatrjevanju tedanje uprave Banka Celje, na dan 13.12.2013 kapitalsko ustrezna, kar je objavila tudi na SEONETU. Pri tem ne smemo pozabiti, da je bil nadzornik in predsednik revizijske komisije v Banki Celje od 24.05.2011 do 20.03.2013 dr. Uroš Čufer – sedanji Minister za finance.

Ljubljana in Celje, 21. marec 2014

Društvo MDS pisalo Upravi in NS Banke Celje

V Društvu MDS nas čudi naglica Banke Slovenije in Vlade RS ter Ministrstva za finance (MF), ki smo ji priča te dni, saj verjamemo, da je Minister kot nadzornik vestno opravljal svoje delo in Banka Celje ni v tako slabi kondiciji, kot so jo želeli prikazati tuji eksperti v stresnih testih. Za ogled prispevka na RTV Slovenija, kliknite na sliko ali tukaj.

Se mar motimo? Mislimo, da ne, zato, je Društvo MDS pisalo upravi in članom nadzornega sveta in jih vprašalo sledeče:

• Na kakšni osnovi je določen znesek dokapitalizacije v višini najmanj 160 milijonov EUR?
• Kakšni bodo pogoji dokapitalizacije, kakšna bo cena dokapitalizacijskih delnic in na kakšni osnovi je bila ta cena določena?
• Na kakšni osnovi je določen le 11-dnevni rok za vplačilo, ki je po našem mnenju popolnoma nerealen?
• Koliko je znašala knjigovodska cena delnice BCER na dan 30.09.2013 in koliko na dan 31.12.2013?
• Na vaši spletni strani smo zasledili obvestilo z dne 12. decembra 2013, da Banka Celje tudi po objavi rezultatov pregleda kapitalskih potreb bank izpolnjuje kriterije, ki jih za poslovanje bank predpisuje Banka Slovenije. Zanima nas, ali banka na dan izdaje odredbe, 17. marca 2014, še vedno izpolnjuje te kriterije, ki jih za poslovanje bank predpisuje Banka Slovenije?
• Včeraj ste objavili tudi podatek, da ste pri iskanju strateškega partnerja za dokapitalizacijo banke od januarja 2014 sodelovali z Raiffeisen Centrobank Dunaj (RCD), ki pa pri tem ni bila uspešna in ste proces že zaključili. Dejstvo je, da smo šele sredi meseca marca, ter se nam zdi obdobje od začetka sodelovanja do raziskave trga in končne ugotovitve zelo kratko. Sprašujemo, koliko je Banko Celje stal omenjeni proces (v celoti), kje in po kakšnih pogojih je RCD iskal dokapitalizatorja, ter zakaj niste objavili transparentnega javnega mednarodnega tenderja za dokapitalizacijo?