Abanka

Medij: Večer Avtorji: Kocbek Darja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 13. 02. 2015 Stran: 2

Bolj kot pohlevnostje pomembna preudarnost za uporabo pravil o državnih pomočeh

Da je evropska komisija na podlagi pravil EU o državnih pomočeh, ki so začela veljati avgusta 2013, zahtevala izbris delnic in podrejenih obveznic v skupnem znesku 600 milijonov evrov iz podržavljenih slovenskih bank, javnost prepričuje guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. Ne pove pa, da bi lahko v skladu s pravili, ki jih navaja, sredstva izbrisanih več kot 101.000 delničarjev pretvorili v lastniški kapital bank. V evropski komisiji namreč pojasnjujejo, da morajo delničarji in lastniki podrejenih obveznic "kar najbolj prispevati k zmanjšanju kapitalskega primanjkljaja". Torej morajo prispevati toliko, kot je mogoče. Namen tega pravila je zagotoviti, da mora biti količina davkoplačevalskega denarja za dokapitalizacijo bank minimalna oziroma čim nižja.

Medij: Primorske novice Avtorji: STA,Krebelj Jana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 13. 02. 2015 Stran: 3

Na prvi pogled ni videti, da bi prihajalo do nepravilnosti, o domnevnem potvarjanju dokumentov in prirejanju podatkov na Banki Slovenije pravijo na vladi. Včeraj sta kolege ministre z dogajanjem seznanila finančni minister in državna sekretarka, da bi si ustvarili popolno sliko, pa jim bo moral poročati še guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec.

LJUBLJANA ► "M pa na prvi pogled nikakršnih ocen, da bi prihajalo do nepravilnosti, saj je to nenazadnje nadzirala tudi Evropska komisija in je šlo skozi vrsto preverjanj," je po seji vlade povedal minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Ministri so se brez predsednika vlade Mira Cerarja, ki je na vrhu EU v Bruslju, seznanili s pojasnil finančnega ministra Dušana Mramorja in državne sekretarke Mateje Vraničar. Sklenili so, da jim bo postopke in razloge za posamezne odločitve pri ukrepih za sanacijo bančnega sistema na eni od prihodnjih sej predstavil še guverner Banke Slovenije (BS) Boštjan Jazbec.

Medij: Svet24 Avtorji: Kariž Žiga Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 12. 02. 2015 Stran: 5

BANČNA LUKNJA Čeprav seje Banka Slovenije želela izogniti polemiziranju okrog »neupravičene« dokapitalizacije bank, se je včeraj vseeno odzval guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec in kategorično zavrnil vse očitke o prirejanju podatkov o kapitalski ustreznosti bank.

»Če kdo misli, da ima Banka Slovenije takšno moč, da lahko celotni evrski sistem pripravi do tega, da se naredi teste, da bi dokazali, da morajo slovenski davkoplačevalci dati v banke več denarja, kot je potrebno, živite v bujni domišljiji,« so bile besede, s katerimi je Jazbec zavrnil očitke, ki jih je v zapisu v časniku Finance navedel Tadej Kotnik, eden izmed oškodovanih v izbrisu podrejenih delnic.

Kotniku naj bi neznani vir iz Banke Slovenije zaupal, da je ta naročila več revizorskih mnenj, zgolj za to, da bi lahko prikazala slabo stanje v slovenskih bankah in izvedla izbris podrejenih obveznic. To naj bi dokazovalo velike razlike v vrednotenjih in dejstvo, da je Banka Slovenije upoštevala zgolj najslabšega izmed vseh. Jazbec je na te očitke odgovoril, da je do razlike v vrednotenjih prišlo zaradi dejstva, da so revizijske hiše uporabljale različne metodologije, do odstopanj od podatkov, ki so jih v letnih poročilih objavile banke, pa je prišlo, ker so morale revizijske hiše upoštevati likvidnostno vrednost banke ob predpogoju, da banke ne bi več delovale.

Za ogled TV prispevka iz Odmevov na RTV Slovenija 1 z dne 10.02.2015 kliknite na sliko ali tukaj.

ROSVITA PESEK (voditeljica): Bi tudi Slovenjo lahko doletela podobna zgodba, kot včeraj Švico, ko so mednarodni novinarji razkrili, da je švicarska banka HSBC skrivala podatke o tajnih računih in izvoru denarja in bomo tudi mi dobili afero Slovenialeaks. Časnik Finance namreč danes razkriva zgodbo o tem, kako naj bi v Banki Slovenije prirejali bilance bank, na podlagi katerih so potem lahko razlastili lastnike obveznic in delnic. 

FLORJAN ZUPAN (novinar): Tadej Kotnik, tudi sam razlaščeni lastnik obveznic, se sklicuje na anonimni vir iz Banke Slovenije, ki naj bi mu dal podatke o spornih izračunih, ki so bili potem podlaga za razlastitev. 

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Cirman Primož,Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V ospredju Datum: 11. 02. 2015 Stran: 2

GOSPODARSTVO / BANČNIŠTVO

Tudi lanskoletna gospodarska rast ni bila neposredna posledica sanacije bank, saj podjetja še vedno s težavo prihajajo do posojil pri državnih bankah. To je pred časom priznal celo guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, ko je govoril o slovenskem »fenomenu rasti brez kreditiranja«. Pri sanaciji velikih poslovnih sistemov (Cimos, Hidria) se znova zatika, ker jih dogovori z bankami omejujejo pri vlaganju v razvoj. Iluzije o preglednem prodajanju premoženja so pred dobrim tednom dni dokončno razblinili v DUTB, kjer so na trgu hkrati ponudili terjatve do več kot dvajsetih podjetij, pri čemer so potencialnim kupcem dali na voljo le dva tedna časa. Tudi sicer kupnine od prodaje tega premoženja ne bo prejela država, ampak njene banke, ki imajo v lasti obveznice DUTB. 

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož,Modic Tomaž Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 02. 2015 Stran: 7

Banka Slovenije je v lanski odločbi o izrednih ukrepih ugotovila, da ima Banka Celje "le" okrog 50 milijonov evrov negativnega kapitala. Zakaj je torej ob 190-milijonski državni injekciji zahtevala še izbris za 92 milijonov evrov obveznic in podrejenih depozitov?

Skoraj leto in pol po začetku sanacije bančnega sistema na dan prihajajo nove informacije o domnevno spornem delovanju Banke Slovenije pod vodstvom guvernerja Boštjana Jazbeca pri projektu, ki je slovenske davkoplačevalce stal že več kot pet milijard evrov.

Duha je iz steklenice včeraj izpustil Tadej Kotnik, prvi borec proti razlastitvi imetnikov podrejenih obveznic slovenskih bank. V kolumni za časnik Finance je objavil prepis pogovora z neimenovanim visokim uslužbencem iz Banke Slovenije. Iz njega je razvidno, da so Jazbečevi Banko Celje konec leta 2013 na vsak način silili v podržavljenje. Prav ugotovitev velike kapitalske luknje je bila ključni razlog, zaradi katerega se je Banka Slovenije po vzoru NLB, NKBM in Abanke Vipe odločila razlastiti tudi lastnike podrejenih obveznic in depozitov Banke Celje, ki so tako skupaj izgubili za več kot 92 milijonov evrov premoženja. Enak načrt pa imajo v Banki Slovenije očitno tudi za Gorenjsko banko, četudi ima ta konec lanskega leta le še minimalni potencialni kapitalski primanjkljaj.

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 10. 02. 2015 Stran: 6

Društvo MDS poziva pristojne organe, naj uvedejo preiskavo o zakonitosti ukrepanja Banke Slovenije ob razlastitvi delničarjev in obvezničarjev šestih bank

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je včeraj policiji podalo uradno naznanitev več sumov kaznivih dejanj več uslužbencev Banke Slovenije. V javnem pozivu pristojne organe poziva, naj po uradni dolžnosti nemudoma uvedejo preiskavo zoper uslužbence Banke Slovenije, predvsem njeno vodstvo in nekatere direktorje ključnih oddelkov. Včeraj so prišle v javnost nekatere podrobnosti o domnevnih nepravilnostih pri načinu sprejemanja odločitev Banke Slovenije o izbrisu delničarjev in obvezničarjev šestih bank - NLB, NKBM, Abanke, Probanke, Factor banke in Banke Celje - ter pri ugotavljanju kapitala teh bank pred razlastitvijo.

Žrtve potencialne velike zarote

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) vse pristojne organe poziva, da skladno s svojimi pristojnostmi nemudoma uvedejo preiskavo zoper uslužbence Banke Slovenije, predvsem njeno vodstvo in vodje/direktorje ključnih oddelkov. V članku z naslovom »Banka Slovenije, laži in potvarjanja«, objavljen na spletni strani časopisa Finance z dne 09.02.2015 (ob 12.25 uri), avtor članka navaja dejstva, ki lahko predstavljajo storitev več kaznivih dejanj, ki naj bi jih zakrivile ključne osebe iz Banke Slovenije.

Ljubljana, 09. februar 2015

Društvo MDS je na Policijo tudi uradno podalo naznanitev kaznivega dejanja s prošnjo, da se po uradni dolžnosti preveri sume storitve kaznivih dejanj.

Društvo MDS, ki v postopkih pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije dokazuje neustavnost ukrepov Banke Slovenije že od leta 2013 v primeru Abanke Vipa in NLB je januarja 2015, na Upravno sodišče RS, vložilo Tožbo zoper odločbo Banke Slovenije o izrednih ukrepih št. PBH-24.20-024/13-023 z dne 16. 12. 2013, izrečenih Banki Celje d.d. in Pobudo za oceno ustavnosti na Ustavno sodišče RS, zaradi razlastitve delničarjev Banke Celje.

Iz današnjega članka v Financah sledi, da so bili delničarji in obvezničarji slovenskih bank žrtev »potencialne velike zarote, saj naj bi bili podatki, ki so bili podlaga za vse ukrepe domnevno prirejeni, seveda v škodo ½ prebivalcev Republike Slovenije, ki so bili bodisi delničarji ali obvezničarji neposredno ali preko pokojninskih družb in skladov ter zavarovalnic.

V Društvu MDS zato javno pozivamo vse pristoje organe, naj raziščejo naznanilo več sumov kaznivih dejan, kot sledi iz priloženega člnaka, po uradni dolžnostiu in naj enkart za vselej naredijo konec tajnim dekretom, ki aspominjajo na »revolucionarne čase« na pa na demokracijo 21 stoletja.

Medij: Delo Avtor: Vanja Tekavec Tema: Petrol Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03.02.2015

Namesto Janeza Živka, ki odhaja v tujino, bo mesto člana uprave za finance prevzel dosedanji član uprave Abanke Igor Stebernak.

Ljubljana - Tomaž Berločnik bo vodil Petrol tudi v naslednjem mandatu, ki se začne prvega februarja 2016, so danes sklenili nadzorniki največjega naftnega trgovca. Nadzorniki Petrola so imeli na današnji seji dve pomembni kadrovski vprašanji: podaljšanje mandata aktualnemu predsedniku uprave Tomažu Berločniku in imenovanje novega člana uprave za finance, ki bo nadomestil odhajajočega Janeza Živka. Berločniku poteče mandat prihodnje leto, običajno pa je, da se nadzorni svet eno ali najkasneje pol leta pred potekom mandata odloča za ponovno izvolitev sedanjega člana uprave (reelekcija) oziroma iskanje novih kandidatov za člana uprave. Že zjutraj je bilo slišati, da bi lahko odločitev o tem, ali bodo nadzorniki Berločniku podelili še en mandat na vrhu Petrola, padla danes, kar se je tudi zgodilo. 

Medij: Dnevnik Avtorji: Tomaž Modic Teme: Mali delničarji, banke, obveznice Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 04. 02. 2015 Stran: 7

Znane so izgube, ki bodo zaradi prisilne sanacije domačega bančnega sistema doletele pokojninske sklade in več kot pol milijona varčevalcev. Ostali so brez več kot 32 milijonov evrov, kar jim je lani in letos močno oklestilo donose.

Slovenski pokojninski skladi, v katerih za dodatno starostno pokojnino varčuje kar okoli pol milijona državljanov, bodo zaradi sanacije domačega bančnega sistema ostali brez premoženja v višini več kot 32 milijonov evrov.

To razkrivajo najnovejši podatki Agencije za zavarovalni nadzor (AZN). Iz njih je razvidno, da bodo zavarovalnice, pozavarovalnice in pokojninske družbe z odpisom in popravki naložb v delnicah in podrejenih obveznicah NLB, NKBM, Abanke Vipe, Factor banke in Probanke v lanskem in letošnjem letu izgubile več kot 90 milijonov evrov sredstev. Približno tretjina tega odpade na pokojninske sklade. 

Pred koncem leta je za piko na i poskrbelo še podržavljenje Banke Celje, kar bo vsem pokojninskim skladom prizadejalo nove milijonske izgube. Čeprav so nekateri v pričakovanju tega najbolj črnega scenarija že lani in v začetku letošnjega leta oblikovali ustrezne popravke, je v njihovih bilancah konec septembra obtičalo za več kot osem milijonov evrov vrednostnih papirjev Banke Celje. 

1,6 % vseh naložb so izgubile zavarovalnice, pozavarovalnice in pokojninske družbe zaradi sanacije slovenskega bančnega sistema. 111,2 mio. € znašajo izgube zaradi odpisov vrednostnih papirjev NLB, NKBM, Abanke Vipe, Factor banke, Probanke in Banke Celje.