Mediji o malih delničarjih

Medij: STA  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji, Zvon Ena holding, Zvon Dva Holding Datum: Petek, 16. december 2022 Vir: TUKAJ

Ljubljana, 16. decembra (STA) - Deset let po stečaju finančnih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, po obsegu dolgov največjem v zgodovini samostojne Slovenije, so v Društvu Mali delničarji Slovenije (MDS) na podlagi novih indicev prepričani, da je bila pri tem malim delničarjem načrtno storjena velika premoženjska škoda. Po njihovem mnenju bi se stečajema Zvonov lahko izognili.

Cerkveni družbi Zvon Ena in Zvon Dva sta v stečaju pristali v začetku leta 2012, za seboj pa pustili več sto milijonov evrov veliko luknjo v državnih bankah. V MDS so se kot zastopnik malih delničarjev obeh entitet - teh je bilo prek 40.000 - od leta 2011 aktivno vključevali v postopek iskanja rešitve, ki ne bi vodila do stečajev, je na današnji novinarski konferenci dejal predsednik MDS Rajko Stanković. Kot je dodal, so našli nove indice, ki kažejo na to, da je v celotni zgodbi prišlo do načrtnega oškodovanja delničarjev.

Iz interne dokumentacije, ki je bila predložena odvetniku, izhaja, da so banko namesto interesa, da zaščiti sebe in partnerja, vodili neki drugi interesi, ki se bodo izkazali po podaji ovadbe, je izpostavil.

"Ko je začelo primanjkovati denarja, bi lahko banka to premoženje v nekem transparentnem postopku prodala in poplačala. Tega ni naredila, kljub temu da je ta proces dogovarjanja trajal več kot šest mesecev, pripravljen je bil tudi program prestrukturiranja. Zatem so banke kar naenkrat odstopile in povzročile največji stečaj v zgodovini Slovenije," je bil jasen.

Kot je še poudaril, v prid temu, da so se zgodile nepravilnosti pri največjem zastavnem upniku, govori tudi to, da je bil en kredit pravilno prijavljen, drugi pa z zamudo. "To vzbuja sum, da je bil načrtno storjen manever, s katerim so povzročili veliko premoženjsko škodo delničarjem Zvonov, na drugi strani pa je nekdo drug pridobil veliko premoženjsko korist. Radi bi preprečili, da se v bodoče kaj takega ne bi dogajalo," je dodal Stanković.

V MDS so po njegovih besedah upali, da bodo nepravilnosti ugotovili tudi stečajni upravitelji in jih posredovali pristojnim institucijam. "Oba stečajna upravitelja sta imela samo eno nalogo, ki sta jo uspešno opravila, in to je razprodaja stečajnega premoženja," je dejal Stanković.

Novinarske konference se je udeležil tudi nekdanji ekonom mariborske nadškofije Mirko Kraševec. Kot je povedal, s tem izpolnjuje obljubo, da bo nadaljeval z razkrivanjem negativne vloge nelojalnih poslovnih partnerjev, ki so po njegovih besedah načrtno povzročili afero na račun nadškofije.

Foto: Nace Hočevar / STA

Po njegovih besedah so po desetih letih razkrivanja laži poslovnih partnerjev prišli do ugotovitve, da stečaja Zvonov "nista bila potrebna, ampak izsiljena s strani nevrednežev, ki so se v konfliktu interesov odločili izdati Zvonova". "Med temi izstopajo tedanji odgovorni odločevalci iz banke NLB in družbe Gratel, ki so za bagatelo priposestvovali T-2," je dejal Kraševec.

"V MDS nam je v interesu, da pride na dan, kdo in kaj je to povzročil; kot opomin vsem bodočim poskusom razvrednotenja premoženja malih delničarjev, ki so se na žalost v Sloveniji marsikdaj zgodili, epiloga pa ni bilo," je poudaril Stanković. Kazensko ovadbo v zvezi s tem bodo po njegovih besedah vložili v kratkem, vse, kar bo v njej navedeno, pa bodo podkrepili z dokazi.

Stečajni postopek nad družbo Zvon Ena je na zahtevo NLB kot največje upnice stekel februarja 2012. Priznanih terjatev je bilo za 876,3 milijona evrov. Mesec prej se je začel stečajni postopek nad družbo Zvon Dva Holding, kjer je stečajna upraviteljica priznala za 403 milijone evrov terjatev.

Banke upnice so leta 2014 proti mariborski nadškofiji vložile tožbe za povračilo posojil, grozile naj bi tudi z zahtevo po stečaju mariborske nadškofije v primeru neplačila. Na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB)je bilo medtem prenesenih za dobrih 260 milijonov evrov slabih posojil holdingoma Zvon Ena in Zvon Dva - največji znesek od vseh na DUTB prenesenih slabih bančnih posojil.

Vodstvo mariborske nadškofije je nato marca 2015 potrdilo, da so po dolgotrajnih pogajanjih z upniki sklenili sporazum, ki ureja medsebojna dolžniško-upniška razmerja.

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo) Avtorji: Janja Intihar  Teme: mali delničarji Datum: Četrtek, 15. december 2022 Stran: 5  Foto avtor: STA/ Tamino Petelinšek, Tanjug

Manjšim delničarjem je vendarle uspelo dobiti svojega predstavnika v nadzornem svetu Uniorja. Na izredni seji skupščine, ki jo je uprava zreške družbe sklicala na njihovo zahtevo, je bil za novega nadzornika imenovan dr. Tomaž Subotič.

Njegov mandat bo trajal štiri leta. Subotič, ki je dobil le malo manj kot 100-odstotno podporo na seji prisotnih delničarjev, je zamenjal Boštjana Napasta, ki je odstopil v začetku oktobra. Tomaž Subotič že več kot tri desetletja vodi češko podjetje Intertrade, zelo aktiven je tudi v slovenskem gospodarstvu.

V nadzornem svetu Uniorja so zdaj ob njem in predstavniku delavcev še direktor mariborske Snage Franc Dover, Simona Razvornik Škofič iz SDH in nekdanja poslanka SMC Andreja Potočnik. Vse tri so lastniki imenovali na lanski seji skupščine. Manjši delničarji z njihovim imenovanjem niso bili zadovoljni, kar je večkrat poudaril tudi Tomaž Subotič, saj so menili, da bi nov nadzorni svet moral bolj ustrezal lastniški sestavi Uniorja.

Z imenovanjem za člana nadzornega sveta ste v Uniorju končno dobili bitko z državo, ki je do zdaj predlog manjših delničarjev o nujnosti njihovega zastopnika zavračala. Kako komentirate takšen preobrat?

Po dolgih letih boja malih delničarjev, ki pa niso mali, saj so poleg države največji delničar, je vodstvo Slovenskega državnega holdinga spoznajo, da politična kadrovanja, ki smo jim bili priča v preteklosti, ne zagotavljajo pomembnega preboja podjetja in njegovega učinkovitega poslovanja. 

Mali delničarji smo že več kot desetletje brez dividende, enako velja za državo oziroma SDH, kar ni dobro za družbo, še manj za državni proračun. Delnica Uniorja je izredno nelikvidna in tudi to je verjetno vodilo vodstvo SDH k podpori ideje o drugačni sestavi nadzornega sveta. Vedno ste poudarjali, da mora biti nadzorni svet v Uniorju manj političen in bolj strokoven. Kljub tej zadnji spremembi bo še naprej ostal bolj političen.

Kako boste lahko v njem delali oziroma uveljavljali voljo manjših delničarjev?

Politično imenovanje me ne moti. Če je nekdo imenovan po strankarskem ključu, to še ne pomeni, da ni strokovnjak na nekem področju. Ocena dela posameznih članov nadzornega sveta ne sme temeljiti samo na rezultatih in vsebini njegovega dela, o tem pa zaenkrat še ne morem soditi.

V Uniorju ste kot fizična oseba največji delničar, vendar to ni vaša edina lastniška povezava s tem podjetjem.

Res je. Z Uniorjem sem povezan tudi kot največji lastnik družbe pooblaščenke Železar, ki ima v zreški družbi 1,5-odstotni delež. Železar je 20-odstotni lastnik družbe Štore Steel, ki je lastnica 12,2 odstotka delnic Uniorja.

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Srečko Klapš, Matija Stepinšnik Teme:  mali delničarji; NKBM Datum: Četrtek, 24. novembra  2022 Stran: 6

MADŽARSKI PREVZEM NOVE KBM Vse več vprašanj in napetosti, ker posel še ni

Agencija za varstvo konkurence še vedno ni odločila, ali OTP lahko prevzame Novo KBM. Kaj tam še tehtajo? Kdo bo vodil NKBM pod Madžari, kako se bo banka imenovala in kaj bo s 337 milijoni evrov prenesenega dobička NKBM? Madžarska bančna skupina OTP je v začetku septembra letos dobila dovoljenje za prevzem Nove KBM v okviru skupnega evropskega nadzora bank pri Evropski centralni banki (ECB). Nekateri so tedaj pričakovali, da bosta v kratkem sledili tudi odločitev in zelena luč Agencije za varstvo konkurence (AVK). Postopek presoje koncentracije se je najprej podaljšal, ker je vmes na slovenski trg vstopila francoska zavarovalniška skupina Groupama, ki ima v lasti tudi okoli petodstotni delež banke OTP, zaradi česar je AVK, ki jo vodi vršilec dolžnosti Andrej Matvoz, tehtala še morebitni vpliv na bančno-zavarovalniški trg. Čakajo več kot šestnajst mesecev

Spomnimo: madžarska OTP, ki je prej v Sloveniji prevzela že SKB, je koncentracijo nad podjetjem Biser Bidco, preko katerega ameriški investicijski sklad Apollo obvladuje Novo KBM, AVK-ju naznanila lani 1. julija. Na vprašanje, kdaj je po več kot šestnajstih mesecih mogoče v tem primeru pričakovati odločitev, so nam iz AVK odgovorili: "Postopek presoje koncentracije pred agencijo je neodvisen od postopka drugih regulatorjev, saj se presojajo popolnoma drugi vidiki poslovanja in vpliv na trg vključenih subjektov. Agencija v času trajanja presoje koncentracije ne podaja podrobnejših informacij o postopku." Po naših neuradnih informacijah naj bi bilo tako na strani prodajalca, torej ameriškega sklada Apollo, kot OTP v zadnjih tednih kar nekaj nervoze, ker odločbe AVK še ni. Neuradno je slišati, da naj bi bile v zadnjem času bolj vroče tudi telefonske linije v različne smeri, tudi v Frankfurt, z vprašanji, kdaj se bo zgodba končala. Nihče od vpletenih ne pričakuje, da bi se na AVK lahko še kaj zapletlo, in vse skupaj vidijo kot zadnjo formalnost. Sploh po tem, ko je s poslom soglašala ECB, kjer bi lahko imeli pomisleke okoli ruskega kapitalskega vpliva v OTP. 

Američani si želijo čim prej končati posel, s tem pa se umakniti iz Slovenije in iskati nove poslovne priložnosti. Obenem so Madžari zaradi precej daljših postopkov pridobivanja soglasij od sprva predvidenih zamudili skoraj vse v prodajni pogodbi opredeljene roke oziroma časovne mejnike za pridobitev dovoljenj (long stop date). Neuradno je slišati, da naj bi čakanje na razplet precej upočasnilo dinamiko poslovnih in drugih procesov v banki, ki so ji ameriški investitorji v svojih reformnih in drugih ukrepih dali precej pospeška, banka se je ne nazadnje ves čas širila.

Zdaj naj bi predvsem čakali, da kocka pade in se umaknejo. Več dopolnitev dokumentacije "Postopek prodaje Nove KBM je trenutno še v teku, zato ga ne moremo komentirati. Predlagamo, da se z dodatnimi vprašanji obrnete na prodajalca oziroma kupca," pa so nam v Novi KBM odgovorili na vprašanje, ali jih je v zadnjem obdobju AVK pozvala k pripravi dodatnih informacij in dokumentacije. Medtem v Budimpešti, kjer je sedež banke OTP, zatrjujejo, da prevzemanje Nove KBM poteka po načrtih, čeprav so si želeli to transakcijo zaključiti v letošnjem tretjem četrtletju. Glede na to, da ima tudi Nova LB okoli 30-odstoten tržni delež, kolikor bosta imeli združeni Nova KBM in SKB banka (že v lasti OTP), tudi poznavalci bančnih razmer ocenjujejo, da soglasje AVK naj ne bi bilo vprašljivo. A je po naših virih precej negotovo, ali bo odločba spisana do konca leta 2022.

Glede na to, da naj bi OTP prevzem financiral z lastnimi sredstvi, naj bi tudi finančna konstrukcija nekaj manj kot milijardo evrov težke prevzemne transakcije dobila zeleno luč. OTP bo po prejemu še zadnjega soglasja to sporočil na borzi v Budimpešti, kjer kotira njihova delnica, in plačal kupnino.

Kaj torej še čaka in preučuje AVK? 

Neuradno je slišati, da naj bi bilo kar nekaj dodatnih preučitev in analiz okoli lastništva Bankarta. V njem ima NLB slabih 46 odstotkov, Nova KBM dobrih 29 odstotkov, SKB oziroma OTP pa 13,84 odstotka, ostalo je razdeljeno med štiri po tržnem deležu manjše banke. Dve bančni skupini, NLB in OTP (z Novo KBM in SKB), bi torej po novem obvladovali krepko čez 75 odstotkov Bankarta, kar bi po mnenju nekaterih lahko vplivalo na konkurenčne pogoje poslovanja za ostale banke, ki na odločitve, denimo cenovno politiko, praktično ne bi imele več vpliva. Nekaj dodatnih preučitev naj bi bilo zahtevalo tudi bodoče poslovanje OTP v okviru mreže Pošte Slovenije. Združevanje NKBM in SKB banke naj bi trajalo leto in pol Ne glede na vse se po naših podatkih v skupini OTP intenzivno pripravljajo na zaključek transakcije in konec prevzema Nove KBM. Prav tako naj bi že imeli pripravljeno novo vodstveno ekipo, ki jo bodo najprej napovedali, da bi se izognili kadrovskim špekulacijam. Združitveni proces NKBM, ki jo vodi John Denhof, in SKB banke, ki ji predseduje Anita Stojčevska, naj bi trajal leto in pol. Spomnimo še, da je prvi mož bančne skupine OTP Sandor Csanyi že julija lani v intervjuju za Večer napovedal, da bo izbor menedžerske ekipe med njegovimi prvimi nalogami: "Med skrbnim pregledom smo ugotovili, da ima Nova KBM zelo dober menedžment, ki je v zadnjih letih veliko naredil na bančnem trgu. Toda tudi v skupini OTP imamo dobre bančne menedžerje, ki lahko pokažejo svoje rezultate." In da so pripravljeni na integracijo Nove KBM in SKB banke takoj, ko pridobijo vsa dovoljenja. Napovedal je tudi, da bo združena banka morala dobiti novo ime: 'To bo SKB, Nova KBM ali OTP. Čeprav mi je najbližje OTP, bomo izbrali ime, ki bo najbolj poosebljajo prisotnost banke na slovenskem trgu." Letos še ena skupščina? Nekaj sprememb je bilo tudi med nadzorniki Nove KBM, ki so že ukrojeni po meri novega lastnika, delovati pa bodo začeli, ko bo prevzem zaključen. Med sedmimi izvoljenimi nadzorniki - Zoltan Kaszas, Rozsa Deveny, Balazs Letay, Tunde Barabas, Sandor Pataki, Tamas Bernath in Marko Košak - so namreč Kaszas, Letay in Deveny že odstopili. Zato so na skupščini delničarji namesto Kaszasa za novega kandidata za nadzornika potrdili Imreja Bertalana, julija pa z namenom izpopolnitve številčne sestave nadzornega sveta še Dorotheo Nikolovo.

Medtem naj bi Nova KBM po naših informacijah še letos sklicala skupščino delničarjev, na kateri naj bi odločali o razdelitvi 337,6 milijona evrov prenesenega dobička, potem ko so si po aprilski skupščini že izplačali 108,9 milijona evrov dobička oziroma 10,89 evra dividend na delnico. "O morebitni skupščini delničarjev Nove KBM v letu 2022 bodo relevantni deležniki kot vedno pravočasno obveščeni,” odgovarjajo Večeru iz Nove KBM. 108,9 milijona evrov dobička oziroma 10,89 evra na delnico so si po aprilski skupščini razdelili delničarji 

NKBM Nova KBM manj kreditira?

Glede na to, da nas je nekaj bralcev Večera, podjetnikov, opozorilo, da Nova KBM zaostruje oziroma omejuje kreditiranja gospodarstva, smo to preverili: "Nova KBM je s kreditiranjem vselej podpirala domača podjetja, kar bo nadaljevala tudi v prihodnje, vendar so se tako razmere na trgu kot tudi politike upravljanja tveganj spremenile, kar vsekakor moramo upoštevati. Vsak posamezni primer zato skrbno preučimo."

Dodajajo še, da so se razmere na mednarodnih finančnih trgih v zadnjem letu pomembno spremenile. Vlagatelji in posojilodajalci v primerjavi s preteklimi obdobji zgodovinsko nizkih obrestnih mer zahtevajo precej višje donose. Posledično je treba za prilagajanja razmeram na trgu ustrezno prilagoditi politiko oblikovanja cen storitev. Nova KBM sicer letos beleži rast kreditnega poslovanja tako pri poslovanju z gospodarskimi družbami kot tudi s prebivalstvom, saj se je skupni obseg kreditov v letu 2022 v odstotkih povišal za dvomestno število, še pojasnjujejo. Sandor Csanyi, prvi mož bančne skupine OTP, napoveduje, da se bo na sedežu Nove KBM v Mariboru oglasil takoj, ko prejmejo vsa soglasja, toto: Robert BALEN Agencija za varstvo konkurence naj bi v primeru madžarskega prevzemanja Nove KBM dodatno proučevala še lastniške deleže v Bankartu in bodoče poslovanje OTP v okviru mreže Pošte Slovenije

Medij: STA  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 25. oktober 2022 

STA povzema javne objave nekaterih podjetij in druge informacije iz poslovnega okolja.

Dars je gradbena dela za preureditev avtocestnega priključka Ljubljana zahod s prenovo krajšega odseka Tržaške ceste, ki ga Mestna občina Ljubljana v sklopu nedavne celovite prenove te vpadnice ni posodobila, oddal ljubljanski družbi PZG, ki je v lasti družbe Ban gradnja iz Banjaluke. Sprejeta ponudbena cena je nekaj manj kot 2,85 milijona evrov brez DDV, kar je tik pod najvišjo dovoljeno ceno, je razvidno iz objave na portalu javnih naročil. Po predhodnih napovedih bi dela lahko stekla že letos, sicer pa v začetku leta 2023.

Sindikat delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES) je s peticijo zbral več kot 1000 podpisov za ponovno zaposlitev predsednika sindikata Asmirja Bećarevića, ki je septembra od vodstva Premogovnika Velenje prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Napovedali so, da bodo zahtevo za ponovno zaposlitev Bećarevića danes predali poslovodstvu premogovnika. Dodali so, da je njegov pooblaščeni odvetnik prejšnji teden na delovno sodišče v Celju že vložil tožbo in predlog za začasno zadržanje nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Ker je stopnja finančne pismenosti med mladimi v Sloveniji po podatkih Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj zelo nizka, Slovensko zavarovalno združenje izvaja projekt LIT (Lajf = igra tveganja). Ta mladim na sproščen način ponuja brezplačne izobraževalne vsebine s področja financ in zavarovalništva ter spoznavanja kariernih in zaposlitvenih priložnosti v zavarovalništvu. V novembru se bodo mladi lahko preizkusili v reševanju zavarovalnih izzivov na LIT hekatonu, prijave so odprte, so sporočili iz združenja.

Delničarji družbe Unior Društvo MDS, družbi Železar Štore in Port naložbe ter Tomaž Subotič, ki imajo skupaj v lasti 5,22 odstotka delnic, zahtevajo sklic skupščine Uniorja, na kateri bi odločali, da član nadzornega sveta namesto Boštjana Napasta, ki je odstopil, postane Subotič. Predlagajo tudi, da se osnovni kapital družbe z umikom 69.784 lastnih delnic, kar predstavlja 2,46 odstotka vseh, zmanjša za okoli 582.000 evrov na okoli 23,12 milijona evrov. Trdijo namreč, da Unior teh lastnih delnic ni pridobil zakonito, zato jih je treba umakniti, kaže zahteva, ki jo je Unior danesobjavil na spletni strani Ljubljanske borze.