Mediji o malih delničarjih

Skupina Triglav v prvem polletju z več kot šestkrat višjim čistim dobičkom

Medij: RTV  Avtorji: MMC RTV SLO, STA Teme:  Zavarovalnica Triglav, mali delničarji Datum: 22. avgust 2024 Vir: TUKAJ

Skupna sredstva v upravljanju skupine so ob koncu prvega polletja znašala skoraj 5,33 milijarde evrov

Ob ugodnem gibanju škod – te so bile nižje za 34 odstotkov – je bi čisti dobiček skupine Triglav v prvem letošnjem polletju s 75,4 milijona evrov za 6,6-krat višji kot v enakem obdobju lani. V upravi ocenjujejo, da bodo letošnji načrti preseženi.

Zavarovalnica Triglav kot matična družba skupine je celotni obseg poslovanja v polletju medletno povečala za šest odstotkov na 619,2 milijona evrov. 

Skupina Triglav je v prvem polletju letos dosegla zelo dobre rezultate, so polletno poročilo komentirali v največji slovenski zavarovalnici. Upad obračunane premije je v pomembni meri posledica izpada premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji. Brez tega bi bil celotni obseg poslovanja za devet odstotkov večji kot v lanskem prvem polletju.

Razen v Sloveniji, kjer je na obseg torej vplival učinek ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je skupina premijo okrepila na večini drugih trgov regije in tam ustvarila sedemodstotno rast. Delež obračunane premije na trgih zunaj Slovenije se tako nadalje krepi. V polletju je dosegel 20,6 odstotka (lani 18,6 odstotka), delež iz Slovenije pa se je s 63,3 odstotka znižal na 57,9 odstotka.

Škodni del poslovanja skupine je bil v prvi polovici leta po pojasnilih družbe razmeroma ugoden. Obračunane škode v skupni višini 287,3 milijona evrov so bile za 34 odstotkov nižje kot lani v tem času, pri čemer so se znižale v vseh treh segmentih, najbolj izrazito pa v segmentu zdravje. To je bilo predvsem posledica prenehanja izvajanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Ocenjena vrednost škod iz naravnih množičnih škodnih dogodkov je v polletju ocenjena na 10 milijonov evrov, kar po navedbah zavarovalnice ne odstopa bistveno od ravni preteklih let. Pri tem pa so v družbi spomnili, da so naravne množične škode, ki so močno zaznamovale celotno 2023, običajno bolj intenzivne v drugem in tretjem četrtletju. Lani je bilo na udaru predvsem poletje.

K povečanju dobička najbolj doprinesel segment premoženjskega zavarovanja

Skupina Triglav je ustvarila 89,5 milijona evrov poslovnega izida pred obdavčitvijo (lani v enakem obdobju 12,1 milijona evrov), medtem ko je čisti poslovni izid znašal 75,4 milijona evrov (lani 11,4 milijona evrov).

K dobičku je najbolj doprinesel segment premoženjskega zavarovanja (52,2 milijona evrov oz. 2,6-krat več kot lani), ob tem pa so uspešno poslovali vsi poslovni segmenti, so poudarili v družbi. Rezultat naložbenega dela poslovanja je dosegel 20,8 milijona evrov (lani 14 milijonov evrov), na kar so predvsem vplivali povečani obrestni prihodki.

Skupna sredstva v upravljanju skupine so ob koncu prvega polletja znašala skoraj 5,33 milijarde evrov, kar je 10 odstotkov več kot ob koncu leta 2023. Donosnost finančnih naložb skupine, brez naložb v korist zavarovancev, ki prevzemajo naložbeno tveganje, se je glede na lansko polletje povečala za 1,1 odstotne točke na 3,0 odstotka.

Predsednik uprave: Pri normalizaciji poslovanja smo bili zelo uspešni

Zavarovalnica Triglav kot matična družba skupine je celotni obseg poslovanja v polletju medletno povečala za šest odstotkov na 619,2 milijona evrov, obračunano kosmato zavarovalno premijo pa za sedem odstotkov na 576,8 milijona evrov. Obračunane škode so bile s 173,1 milijona evrov medletno nižje za 14 odstotkov. Družba je ustvarila 63,4 milijona evrov poslovnega izida pred obdavčitvijo (lani 29,1 milijona evrov) in 53,8 milijona evrov čistega poslovnega izida (lani 24,6 milijona evrov).

Več...

Luka Koper v polletju z rastjo prihodkov in dobička

Medij: SIOL Avtorji: St. M.; STA Tema: Luka Koper Datum: 22. avgust 2024 Vir: TUKAJ

Luka Koper je v prvem letošnjem polletju na ravni skupine ustvarila 163,3 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je tri odstotke več kot v lanskem polletju, a vseeno odstotek pod načrti. Čisti dobiček je bil z 32,8 milijona evrov prav tako za tri odstotke višji kot v enakem času lani, obenem pa tudi 24 odstotkov višji od načrtov.

V Luki Koper so nerevidirano polletno poročilo komentirali z besedami, da je skupina polletje sklenila z dobrimi poslovnimi rezultati. Večina finančnih kazalnikov je tako presegla načrtovane, kljub postopnemu ohlajanju gospodarstva in napetim razmeram v Rdečem morju pa je upravljavec edinega slovenskega tovornega pristanišča v drugem četrtletju spet zabeležil postopno rast pretovora, zlasti na kontejnerskem segmentu.

V šestih mesecih skupaj je sicer skupni ladijski pretovor dosegel 11,3 milijona ton blaga, kar je bilo odstotek manj kot v lanskem prvem polletju in prav tako odstotek pod poslovnim načrtom.

Na kontejnerskem terminalu so v Luki pretovorili 548.096 ton, kar je prav tako odstotek manj kot v enakem obdobju 2023 in dva odstotka pod načrti. Čeprav so prve mesece zaznamovale zamude v ladijskem transportu – tako na povezavah z daljnim vzhodom kot med pristanišči v Sredozemlju, so se razmere po pojasnilih iz Luke že aprila bistveno izboljšale, zato so drugo četrtletje sklenili s petodstotno rastjo prometa.

Upad pretovora vozil

So se pa zamiki v prihodu ladij in postopno ohlajanje avtomobilskega trga odrazili na nižjem pretovoru vozil, ki je v prvih šestih mesecih znašal 409.460 vozil in bil medletno nižji za devet odstotkov, glede na načrtovanega pa za šest odstotkov.

Rast so po drugi strani zabeležili na generalnih tovorih (devet odstotkov), kjer so pretovorili več jeklenih izdelkov, in na tekočih tovorih (štiri odstotke). Na segmentu sipkih in razsutih tovorov je bil zaradi postopnega upada premoga skupni pretovor nižji, so pa v Luki v prvih šestih mesecih pretovorili več gnojil, pšenice in fosfatov.

Čisti prihodki malenkost pod načrti

Čisti prihodki od prodaje so bili s 163,3 milijona evrov za odstotek nižji od načrtov in za tri odstotke višji kot v prvem polletju lani. Več je bilo storitev polnjenja in praznjenja kontejnerjev ter drugih dodatnih storitev, manj prihodkov pa so zaradi hitrejšega obrata blaga v Luki zabeležili iz obračunavanja skladiščnin.

Dobiček iz poslovanja (EBIT) skupine je s 37,3 milijona evrov za 26 odstotkov presegel načrte, a bil vseeno za odstotek nižji kot v lanskem prvem šestmesečju. Družba je beležila nižje stroške energentov in materiala ter storitev vzdrževanja, višji pa so bili ob usklajevanju plač in novem zaposlovanju stroški dela. So bili pa vsi ti stroški nižji od načrtov, skupno so bili tako stroški poslovanja za šest odstotkov nižji od načrtovanih.

Dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) je bil s 54 milijoni evrov na ravni rezultata iz lanskega polletja, a 16 odstotkov višji od načrtov.

Čisti poslovni izid je bil z 32,8 milijona evrov za 24 odstotkov višji od načrtovanega in za tri odstotke nad izidom iz lanskega polletja, temu pa je prispeval tudi 180 odstotkov višji poslovni izid iz financiranja v višini 1,9 milijona evrov.

Zagnali obsežen investicijski cikel

V Luki Koper so spomnili, da so v začetku leta zagnali tudi obsežen investicijski cikel, ki so ga konec leta 2023 zastavili v strateškem poslovnem načrtu za obdobje 2024 – 2028. Aprila so sklenili gradnjo več sončnih elektrarn skupne moči 4,2 megavata, ki se razprostirajo na strehah skladišč. Na drugem pomolu so začeli gradnjo 12. veza ter nadaljevali premestitev skladiščnih blokov na kontejnerskem terminalu, cevovodov na drugem pomolu ter nadgradnjo polnilnih mest za goriva.

V šestih mesecih so za naložbe skupno namenili 20,7 milijona evrov, kar je sedem odstotkov več kot v lanskem prvem polletju, a vseeno za 14 odstotkov pod načrti. Še bistveno večje naložbe so načrtovane za naslednja četrtletja.

 

Več...

Bančne izbrise bo presojal sedemčlanski odbor

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  razlaščeni delničarji in obvezničarji, mali delničarji Datum: Petek, 16. avgust 2024 Stran: 5

Iztekel se je rok za vložitev predlogov. Možnost poravnave je omejena na 60 odstotkov oškodovanja.

Državno odvetništvo je menda na sodišče že vložilo predlog glede skupine strokovnjakov.

Včeraj se je iztekel rok za vložitev predlogov za imenovanje skupine neodvisnih strokovnjakov, ki naj bi pripravili mnenje, ali so bile razlastitve bančnih vlagateljev ob zadnji sanaciji bank upravičene ali pa so bili ti z izrednimi ukrepi Banke Slovenije oškodovani. Kandidate za člane skupine lahko predlagajo vlada, Banka Slovenije ali neprofitno reprezentativno interesno združenje, ki deluje v najboljšem interesu nekdanjih imetnikov. Vsi bodo, kot kaže, to storili.

Zakon o sodnem varstvu razlaščenih delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic bank med drugim predvideva možnost ustanovitve skupine neodvisnih strokovnjakov, ki naj bi izdelala predhodno mnenje, ali so bili nekdanji imetniki zaradi učinka izrednih ukrepov Banke Slovenije prikrajšani bolj, kot bi bili, če ti ukrepi ne bi bili izrečeni, in seveda, kolikšna bi bila ta razlika. Kot je znano, so vlagatelji šestih saniranih bank s temi ukrepi ostali brez 960 milijonov evrov naložb.

 

Omejitve pri imenovanju

Odbor ima sedem članov, od tega dva na predlog vlade, enega po izbiri Banke Slovenije, tri na predlog reprezentativnega združenja in predsednika. Za člana odbora je lahko imenovan strokovnjak s področja finančnega in bančnega prava, računovodstva, financ, revizije ali vrednotenja sredstev, lahko pa tudi drug strokovnjak, če so njegova znanja po presoji sodišča potrebna. Za člane pa ne morejo biti imenovane osebe, ki so opravljale pregled kakovosti sredstev bank in obremenitvene teste bank ali so izdelale oceno vrednosti sredstev banke.

Prav tako v izbor ne sodijo nekdanji imetniki in osebe, ki jih zastopajo, pa tudi ne člani organa vodenja, nadzora ali revizijske komisije banke ter člani upravnega odbora slabe banke. Poleg tega so izločeni vsi, ki so sodelovali pri zakonskih podlagah za izredne ukrepe, zaposleni na ministrstvu za finance, Banki Slovenije, evropski komisiji in Evropski centralni banki ali Evropskem bančnem organu. Odbor naj bi osnutek predhodnega mnenja pripravil v šestih mesecih od objave sklepa sodišča o imenovanju, po prejetju pripomb pa v treh mesecih dokončno mnenje.

 

Združenje malih delničarjev je vložilo svoj predlog.

V skupini strokovnjakov ne bo oseb, povezanih s sanacijo bank.

Mnenje skupine lahko odpre pot do poravnave.

Če skupina ugotovi, da je vsem ali le nekaterim razlaščenim bančnim vlagateljem zaradi učinka izrednega ukrepa nastala škoda, vlada po zakonu z uredbo določi poravnalno shemo in podrobnejši način ter postopek izplačila. Zakon predvideva, da se poravnalna shema določi za posamezne razrede kvalificiranih obveznosti posameznih bank, vendar le v višini 60 odstotkov škode, ki je posameznemu nekdanjemu imetniku nastala zaradi izrednega ukrepa, vključno s 60 odstotki zneska obresti. Sredstva se zagotovijo v državnem proračunu. Če oškodovani razlaščenci ne privolijo v poravnavo, se lahko odločijo za odškodninsko tožbo.

 

Pot do poravnave

 

Predsednik Združenja malih delničarjev Slovenije Rajko Stanković je za Delo potrdil, da so za sodišče pripravili predlog za imenovanje omenjene skupine strokovnjakov, saj se že ves čas zavzemajo za možnost poravnave, čeprav se jim omejevanje na 60 odstotkov odškodnine ne zdi pravično. Je pa bilo po Stankovićevih besedah težko najti primerne kandidate, saj so bili mnogi strokovnjaki delničarji NKBM, ki je bila prav tako sanirana.

Na ministrstvu za finance so že v začetku julija objavili javni poziv za zbiranje kandidatur za člana odbora za izdelavo predhodnega mnenja po zakonu o sodnem varstvu, ki se je po podaljšanju iztekel 5. avgusta.

Na ministrstvu odgovarjajo, da postopki tečejo, po naših neuradnih informacijah pa je državno odvetništvo predlog na sodišče menda že vložilo. V Banki Slovenije so z odgovori o tem prav tako skopi. »V Banki Slovenije imamo možnost imenovati enega predstavnika v skupino strokovnjakov, ki jo omenjate. Odločitev o tem bomo v skladu z zakonskimi roki sprejeli v prihodnjih tednih,« odgovarjajo.

 

Več...

Delničarjem Uniorja spet nič dobička

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo) Avtorji: Janja Intihar  Teme: mali delničarji Datum: Četrtek, 18. julij 2024 Stran: 5

Lastniki Uniorja, med katerimi imajo malo več kot polovico delnic država in z njo povezane družbe, tudi letos niso bili deležni izplačila dividend. Nazadnje so jih dobili leta 2007. Zreška družba je v sklicu seje skupščine sicer napovedala, da bo letos za dividende namenila 938 tisoč evrov, vendar na seji ta predlog ni bil sprejet.

Društvo Mali delničarji Slovenije je zaradi tega napovedalo izpodbojno tožbo. Uprava in nadzorni svet sta ob obrazložitvi predloga o izplačilu dividend v višini 0,33 evra bruto na delnico, za kar bi družba porabila 938 tisoč evrov čistega dobička iz leta 2022, zapisala, da Unior s tem ne bo kršil finančnih zavez, ki so rriu jih naložile banke, pri kat prih je najel sindicirano posojilo. Na seji se je zgodil preobrat, saj je večina prisotnih delničarjev podprla nasprotni1 predlog Marjana Adamiča, manjšega delničarja in vodje vzdrževanja v Uniorju, naj bilančni dobiček ostane nerazporejen.

V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS] so zaradi takšne odločitvei ogorčeni in bodo na sklep, proti kateremu je na seji glasovalo malo več kot 30 odstotkov prisotnih lastnikov, vložili izpodbojno tožbo. »Razloga zja neizplačilo dividend ni, saj ljJnior izpolnjuje vse finančne zahteve do bank. Ob tem bi' moral tudi dokazati, da zaradi izplačila dividend ne bi ifnogel poslovati. Vodstvo podjetja, banke in država so se očitno neformalno dogovorili za sklep, kakršen je bil sprejet na seji,« je povedal predsednik društva Rajko Stankovič, ki pričakuje, da bo sodišče njihovo tožbo podprlo.

Društvo MDS in še nekaj drugih delničarjev tudi niso podprli imenovanja Andreja Gradišnika, nekdanjega dolgoletnega vodilnega delavca v družbi Metal Ravne, za novega člana nadzornega sveta Uniorja. Nezadovoljen je tudi, ker na seji ni dobil odgovora na vprašanje, kako je s prodajo družbe Unitur, ki upravlja rekreacijsko središče na Rogli in Terme Zreče, malo več kot 29-odstotnega lastniškega deleža v štorski jeklarni in 100-odstotnega deleža v srbski orodjarni Unior Components. Po do zdaj javno objavljenih podatkih je Skupina Unior, ki jo sestavlja več podjetij doma in v tujini, do konca letošnjega marca ustvarila 79,6 milijona evrov prihodkov od prodaje. Čisti dobiček je znašal 5 milijonov evrov in je bil v primerjavi z enakim lanskim obdobjem nižji za četrtino. Matična družba je v prvem četrtletju imela 51,6 milijona evrov prometa, kar je pet odstotkov manj kot v nekem lanskem obdobju, čisti dobiček je znašal le 7 tisoč evrov. Lani je Unior v tem času ustvaril 1,5 milijona evrov čistega dobička.

 

Več...

V Uniorju končno dividende?

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo) Avtorji: Janja Intihar  Teme: mali delničarji Datum: Četrtek, 6. junij 2024 Stran: 4

Lastniki Uniorja, med katerimi imajo malo več kot polovico delnic država in z njo povezane družbe, bodo, kot kaže, le dočakali izplačilo dividend.

Če držijo podatki malih delničarjev, so dividende nazadnje dobili leta 2007. Po predlogu, objavljenem v sklicu seje skupščine, bi Unior za dividende, ki bi znašale 0,33 evra bruto na delnico, porabilo 938 tisoč evrov čistega dobička iz leta 2022. Kot navajajo v podjetju, z izplačilom dividend v takšni višini ne bodo kršili finančnih zavez, ki so jim jih naložile banke, pri katerih so najeli sindicirano posojilo.

Uprava Uniorja je svojim delničarjem tudi že sporočila, kako sta matično podjetje in celotna skupina poslovala v letošnjem prvem tromesečju. Skupina Unior, ki jo sestavlja več podjetij doma in v tujini, je do konca marca ustvarila 79,6 milijona evrov prihodkov od prodaje. Čisti dobiček je znašal 5 milijonov evrov in je bil v primerjavi z enakim lanskim obdobjem nižji za četrtino. Matična družba je v prvem četrtletju imela 51,6 milijona evrov prometa, kar je pet odstotkov manj kot v nekem lanskem obdobju. Čisti dobiček je znašal le skromnih 7 tisočakov. Lani je Unior v tem času ustvaril 1,5 milijona evrov čistega dobička.

V Uniorju navajajo, da so razmere v avtomobilski industriji, ki je glavni kupec njihovih izdelkov, še naprej težke. Kljub temu so v prvih treh mesecih v svoji največji dejavnosti, proizvodnji odkovkov, imeli dobro naročilno stanje ter v primerjavi z lani povečali prodajo. Več naročil kot lani dobivajo tudi za ročna orodja, kjer so se lani v drugi polovici leta soočili z velikim padcem prodaje. V programu Strojegradnja je letos prodaja skromnejša kot lani, kar pa je, pravijo v Uniorju, v skladu z načrti. 

 

Več...

Pravne pripombe upočasnile sprejetje zakona o bančnih razlaščencih

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  razlaščeni delničarji in obvezničarji, mali delničarji Datum: Torek, 23. april 2024 Stran: 8

Odškodnine: Roki za vložitev tožb bi lahko potekli še pred poplačilom po poravnalni shemi

Pospeška pri sprejemanju predloga zakona o sodnem varstvu razlaščenih vlagateljev bank, na katerega ti čakajo že skoraj osem let, kot kaže, ne bo. Potem ko je poslanska skupina Svobode zahtevala obravnavo na izredni plenarni seji, je zakonodajno-pravna služba (v nadaljevanju: ZPS) državnega zbora na predlagane rešitve zakona izrazila številne pripombe, zato so poslanci zdaj zahtevo umaknili, da bi imeli več časa za pripravo amandmajev.

Gre za zakon, ki naj bi omogočil vložitev odškodninskih tožb več kot 100.000 razlaščenih delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic bank iz obdobja zadnje sanacije, v kateri so izgubili 960 milijonov evrov. Da jim je treba zagotoviti sodno varstvo, je poslancem naložilo ustavno sodišče. En tovrsten zakon je bil že sprejet, a ga je ustavno sodišče lani razveljavilo, zato je vlada zdaj predlagala novega. Ključna razlika s prejšnjim je, da bi po novem povračilo morebitne škode zagotovila država, ki pa bo v ločenem sodnem postopku od Banke Slovenije lahko zahtevala povrnitev škode, ki sta jo Banka Slovenije ali njen predstavnik povzročila, če sta kršila dolžnost skrbnega ravnanja.

S sprejetjem zakona se, kot je razumeti, zdaj mudi tudi vladi, saj sta bili konec januarja na Evropsko sodišče za človekove pravice( ESČP) proti Sloveniji vloženi dve pritožbi, s katerima se na ESČP vsebinsko začenja presoja izrednih ukrepov Banke Slovenije, ki so te razlastitve predvideli. To pomeni, da bi lahko o odškodnini razlaščencem namesto nacionalnega sodišča odločilo ESČP, so opozorili poslanci. ESČP odgovor naše države pričakuje do 13. maja. Vendar je zakonodajno-pravna služba državnega zbora( ZPS) izrazila številne pomisleke glede navedenih rešitev, zato so to točko umaknili z dnevnega reda izredne seje.

 

Na ESČP dve tožbi proti Sloveniji.

ZPS skrbi množično preventivno vlaganje tožb.

Postopki bi lahko bili končani v petih letih.

 

Sporna poravnalna shema

Največ pripomb razlaščencev in njihovih zastopnikov se je nanašalo na možnost oblikovanja skupine sedmih neodvisnih strokovnjakov, ki naj bi ugotovila morebitno oškodovanje vlagateljev, na podlagi katerega bi vlada z uredbo določila poravnalno shemo. Po njej bi lahko razlaščenci prejeli do 60 odstotkov ugotovljenega oškodovanja. Tudi ZPS ima glede tega precej pripomb. Kot meni, namen predlagatelja morda ne bo dosežen. Roki za vložitev tožb bi lahki potekli, še preden bodo nekdanji imetniki dobili poplačilo po poravnalni shemi oziroma bodo sploh vedeli, koliko denarja naj pričakujejo. Zato bodo vsi preventivno vlagali tožbe, kar ne bo razbremenilo sodišč. Poleg tega ZPS izpostavlja, da predlog daje odboru vlogo odločanja o utemeljenosti odškodnine, s čimer mu prepušča elemente sojenja, kar bi lahko bilo ustavno sporno zaradi kršenja pravice do sodnega varstva. Opozarja še na nujnost ureditve kratkih rokov( od tri do šest mesecev) za vložitev kolektivne oziroma posamične tožbe.

ZPS še meni, da je pooblastilo vladi, da lahko poravnalno shemo določi do 60 odstotkov ugotovljene škode ali manj, preširoko in predstavlja izvirno urejanje vsebine, ki bi morala biti urejena že v zakonu. Opozarja, da predlog ne določa nič glede povračila zamudnih obresti, zato bi se lahko zgodilo, da poravnalna shema ne bo odvračala od vlaganja tožb, kar je osnovni namen.

Precej nejasnosti

Pravno mnenje še izpostavlja nekatere rešitve, ki odstopajo od že sprejetih sistemskih rešitev v splošnih zakonih. Tako tudi meni, da je določitev Republike Slovenije kot stranskega intervenienta, pridruženega Banki Slovenije, premalo jasna. Prav tako naj ne bi bilo jasno, kaj mora Banka Slovenije dokazati v postopku obratnega dokaznega bremena.

Na ministrstvu za finance glede mnenja ZPS državnega zbora niso posebej zaskrbljeni.» Predloga zakona ne bomo umaknili iz parlamentarnega postopka. Na podlagi mnenja ZPS bomo skladno s standardno proceduro pripravili predlog amandmajev k predlogu zakona,« so odgovorili.

Problem bančnih razlastitev se vleče že več kot desetletje, ministrstvo pa predvideva, da bi lahko bili sodni postopki po tem zakonu končani v petih letih po njegovem sprejetju. Poslanci so zakon o sodnem varstvu razlaščenih vlagateljev bank umaknili z izredne seje.

Več...

Pismo iz Strasbourga predramilo ekipo ministra Boštjančiča

Medij: N1-Forbes Avtorji: Andreja Lončar Teme:  obveznice, delnice Datum: Ponedeljek, 27. februarja 2024 Vir: TUKAJ

Vlada je pol leta po koncu javne obravnave sprejela novi zakon o sodnem varstvu razlaščencev v bančni sanaciji. Od te je minilo že deset let, rešitev pa pričakujejo tudi na Evropskem sodišču za človekove pravice.

Decembra je minilo deset let od razlastitve delničarjev in obvezničarjev v bančni sanaciji, s katero je država reševala zabredle banke. Takrat je, spomnimo, več kot 100 tisoč lastnikov delnic in podrejenih obveznic čez noč ostalo brez vrednostnih papirjev v skupni vrednosti 960 milijonov evrov.

Razlaščenci se od takrat borijo za odškodnino. Da bi morali imeti možnost pritožbe in zahtevka za odškodnino, pa je dvakrat potrdilo tudi sodišče. Najprej je ustavno sodišče jeseni 2016 državnemu zboru naložilo, da bi moral do maja 2017 odpraviti neustavnost 350.a člena zakona o bančništvu (ZBan-1) in urediti učinkovito sodno varstvo za nekdanje imetnike kvalificiranih obveznosti bank. Septembra 2021 pa je kršitve ugotovilo še Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) – šlo je za tako imenovano zadevo Pintar – in slovenski državi naložilo odpravo kršitev, česar pa Slovenija do danes ni naredila. ESČP nam je v preteklosti že predlagalo poravnalno shemo.

Opomnik ESČP

Vlade so sicer poskušale sprejeti zakon o sodnem varstvu razlaščencev, a neuspešno. Februarja lani je ustavno sodišče razveljavilo zakon o sodnem varstvu imetnikov podrejenega dolga, ki je bil sprejet oktobra 2019, v času vlade Marjana Šarca. Od takrat aktualna vlada pripravlja novega.

Predlog je bil v javni razpravi poleti lani, a se potem ni zgodilo nič do prejšnjega tedna, ko je vlada predlog zakona potrdila na seji in ga poslala v odločanje parlamentu.

Na ministrstvu neuradno povedo, da so po javni razpravi pol leta presojali pripombe iz javne razprave in popravljali zakon, ki je s tehničnega vidika zelo zahteven. Po naših informacijah pa je bil razlog za nenaden premik tudi sporočilo iz Strasbourga. ESČP je namreč poizvedovala o tem, ali je vlada naredila kakšen korak naprej. To nam potrdi vir na finančnem ministrstvu: “ESČP je poslal dopis, ki se nanaša na več postopkov, v katerih pritožniki Sloveniji očitajo neučinkovito sodno varstvo.”

Za kaj gre? ESČP je pravnomočno odločilo v zadevi Pintar in Sloveniji naložilo odpravo kršitev konvencije o človekovih pravicah v delu, ki se nanaša na sodno varstvo. Zdaj pa ima ESČP vsaj še en odprt primer, zato je sodišče Slovenijo znova vprašalo, ali je kršitve odpravila. Če se izkaže, da jih ni, bo verjetno znova razsodilo v prid tožnika. Slovenija je sodišču obljubljala, da bo nov zakon sprejela do konca leta 2023, kar pa se ni zgodilo.

Vlada želi v Strasbourg poslati odgovor, v katerem bi navedla, da je Slovenija ravno sprejela zakon, zato na ministrstvu upajo, da bo ta sprejet v roku meseca ali dveh.

Oba zakona pišejo isti ljudje

Vir blizu razlaščencev, med katerimi vlada močno mnenje, da v državni upravi ni prave motivacije za ureditev problematike, opozori, da zakon o sodnem varstvu nastaja v direktoratu za finančni sistem, kjer je pred desetletjem nastajala tudi zakonodajna podlaga za samo sanaciji. Direktorat je takrat vodila Urška Cvelbar, vodi ga tudi danes. Cvelbar vodi tudi delovno skupino za pripravo zakonov.

Ljudje, ki so pred desetletjem pisali zakon, ki je kasneje padel na ustavnem sodišču, torej zdaj pišejo tudi zakon, s katerim te pomanjkljivosti odpravljamo.

Vir z ministrstva potrdi, a na pomislek, ali ne gre za konflikt interesa, odgovori, da se zakonodaja piše v delovnih skupinah in da o vsebini nikoli ne odloča samo ena oseba. Na koncu pa predlog vedno potrjujeta vlada in državni zbor, doda.

Po novem predlogu bi morebitne odškodnine izplačevala država iz proračuna. Država pa bi lahko nato znesek terjala od Banke Slovenije, če se izkaže, da je bilo oškodovanje razlaščencev posledica neskrbnega ravnanja.

 

Več...

Ministrstvo: Odškodnin za bančne razlaščence ne omejujemo

Medij: Delo Avtorji: Maja Grgič Teme:  obveznice, delnice Datum: Ponedeljek, 26. februarja 2024 Vir: TUKAJ

Na finančnem ministrstvu mirijo, da bo sprejetje morebitne poravnalne sheme prostovoljno.

Ministrstvo za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič, je pripravilo nov zakon, ki naj bi omogočil vlaganje tožb zoper Banko Slovenije.

Ministrstvo za finance se je danes odzvalo na očitke razlaščenih vlagateljev bank in njihovih zastopnikov, da je tudi novi zakon o sodnem varstvu nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki ga je vlada prejšnji teden poslala v državni zbor, neustaven. Pojasnili so, da z novim zakonom odpravljajo neustavnost in da poskušajo zagotoviti tudi možnost poravnave.

Bančni razlaščenci tudi novemu zakonu očitajo neustavnost

Razlaščene imetnike podrejenih obveznic in delnic bank je v novem predlogu zakona najbolj vznemirila določba, ki predvideva oblikovanje skupine sedmih strokovnjakov, ki naj bi izdelala predhodno mnenje o oškodovanju. Presojali naj bi, ali so bili vlagatelji z odpisom teh obveznic in delnic na slabšem, kot če bi šle banke leta 2013 in 2014 v stečaj.

Na ministrstvu pojasnjujejo, da bo taka skupina ustanovljena le, če bodo Banka Slovenije ali vlada ali reprezentativni predstavniki razlaščencev to predlagali. Če bo ta skupina nato ugotovila, da izrečeni ukrepi o razlastitvi niso bili utemeljeni in da so vlagatelji upravičeni do odškodnine, bo morala vlada pripraviti poravnalno shemo, v okviru katere bo mogoče dobiti 60 odstotkov ugotovljenega oškodovanja. Na ministrstvu mirijo, da gre za možnost poravnave, ki jo bodo vlagatelji lahko sprejeli ali ne.

Do mnenja čez slabo leto dni

Če se za poravnavo ne bodo odločili, bodo lahko vložili kolektivno tožbo oziroma posamično in bo nato postopke združevalo sodišče. »S poravnalno shemo smo hoteli omogočiti, da se to vprašanje čim prej reši in da se razbremeni sodišča,« dodajajo. Po optimističnem scenariju pričakujejo, da bi predhodno mnenje, če bo zanj interes, lahko dobili do začetka prihodnjega leta. Skupino strokovnjakov pa naj bi sestavljali predsednik sodišča, dva predstavnika vlade, predstavnik Banke Slovenije in trije zastopniki reprezentativnega združenja razlaščencev.

Zakon bo omogočil vlaganje tožb zoper Banko Slovenije, pri čemer bo država stranski udeleženec postopka. Odškodnino bo namreč po novem predlogu plačala država, ki pa bo lahko od Banke Slovenije zahtevala povrnitev škode, če bi se izkazalo, da ta pri izreku ukrepov ni ravnala skrbno. Dokazno breme bo na Banki Slovenije. V novem zakonu ni več omejitev glede višine odškodnine. Ministrstvo v primeru 100-odstotnega poplačila odškodnine ocenjuje na 963 milijonov evrov in še 30 milijonov evrov obresti. Pri tem so upoštevali obrestno mero Evropske centralne banke, ker da je šlo pri izrednih ukrepih v okviru sanacije bank za javni interes.

Več...

Mali delničarji razočarani nad predlogom zakona, ki naj bi popravil krivico razlaščencem

Avtorji: La. Da. Datum: 23. februar 2024 ob 8.56 Tema: mali delničarji, obveznice Medij: MMC RTV SLO, STA, Radio Slovenija

Vlada je v četrtek potrdila nov zakon, s katerim naj bi bančnim razlaščencem zagotovili pravno varstvo, a zdi se, da bo tudi ta predlog zakona pristal na ustavnem sodišču. V Društvu Mali delničarji Slovenije so nad predlogom zakona razočarani.

Medtem ko je izdaja državnih obveznic spodbuden signal za razvoj kapitalskega trga, vprašanje razlastitve imetnikov bančnih delnic in obveznic pred več kot desetimi leti še vedno ni rešeno. V Društvu Mali delničarji Slovenije so razočarani nad vladnim predlogom novega zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Prepričani so, da za dokazovanje oškodovanja nekdanjih imetnikov ni nobene potrebe in da bi morala vlada namesto tega poskrbeti za hitro izplačilo odškodnin.

Nov zakon namreč predvideva, da naj bi sedem neodvisnih strokovnjakov odgovorilo na vprašanje, ali bi nekdanji imetniki bančnih delnic in obveznic prejeli plačilo, če izredni ukrep razlastitve ne bi bil izrečen.

"Ne razumemo, zakaj se po več kot desetih letih od sanacije bank, v kateri je več kot 100.000 lastnikov podrejenih obveznic in delnic bank čez noč ostalo brez svojih naložb in brez možnosti pritožbe na takšno odločitev, sprašujemo, ali bi dobili več kot nič in zato ustanavljamo komisijo sedmih strokovnjakov, ki naj bi to raziskali," so mali delničarji zapisali v sporočilu za javnost.

Dokaz je po njihovih navedbah ogromno premoženje, ki ga je pridobila nekdanja Družba za upravljanje terjatev bank, zdaj pripojena Slovenskemu državnemu holdingu. Če prevzetih terjatev ne bi prodala, bi lahko predstavljale stečajno maso za poplačilo razlaščencev, so prepričani.

"Če želimo pošteno poplačilo, naj Slovenija skupaj z Banko Slovenije vnovič izvede pošteno cenitev skladno z veljavno direktivo o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij, ugotovi dejanski plus ali minus ter razliko nadomesti skupaj z obrestmi vsem vlagateljem," so pozvali.

Omejitev izplačila odškodnine neskladna z ustavo?

Čas je, da se nehamo spraševati, ali je škoda nastala ali ne, in namesto tega raje poskrbimo za hitro izplačilo odškodnin, so poudarili. "Pri tem izrecno opozarjamo, da je zakonska omejitev odškodnine na največ 60 odstotkov neskladna z ustavo. Če bo taka dikcija ostala, bo zakon znova romal na ustavno sodišče," so dodali.

Več...

Delničarjem Cinkarne Celje za leto 2022 3,20 evra dividende

Medij: STA  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 13. februar 2024 

 

Skupščina Cinkarne Celje je danes potrdila nasprotni predlog Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki delničarjem namenja 3,20 evra dividende na delnico, so sporočili iz Društva Mali delničarji Slovenije. Gre za delitev bilančnega dobička za leto 2022, ki ga družba lani ni razdelila, da je lahko obdržala državno pomoč za omilitev energetske krize.

Skupščina Cinkarne Celje je danes potrdila nasprotni predlog Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki delničarjem namenja 3,20 evra dividende na delnico, so sporočili iz Društva Mali delničarji Slovenije. Gre za delitev bilančnega dobička za leto 2022, ki ga družba lani ni razdelila, da je lahko obdržala državno pomoč za omilitev energetske krize. Na podlagi predloga SDH bo Cinkarna Celje od bilančnega dobička za leto 2022 v višini 25,01 milijona evrov za dividende namenila dobrih 25 milijonov evrov oz. 3,20 evra bruto na delnico. Preostali del bilančnega dobička v znesku okoli 6000 evrov bo ostal nerazporejen.Dividende bo izplačala 23. februarja.

 

Več...

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.