Mediji o malih delničarjih

Med nadzorniki Save Re tudi SDS-ov kandidat

Medij: Dnevnik Avtor: Vanja Tekavec tema: Sava Re, mali delničarji, ZGD-1 Datum: Petek, 16. april 2021 Stran: 5 Vir: TUKAJ

V vladajoči koaliciji se nadaljujejo priprave na prevzeme položajev v domačem gospodarstvu. Ena od tarč koalicije je tudi zavarovalniška skupina Sava Re, v kateri si bosta, če se bodo s tem strinjali tudi ostali delničarji, dve nadzorniški mesti razdelili stranki NSi in SDS.

V Savi Re sredi julija letos potečejo mandati trem od štirih predstavnikov kapitala v nadzornem svetu. To so predstavnica Slovenskega državnega holdinga Mateja Lovšin Herič, Keith W. Morris in direktor časopisne družbe Delo Andrej Kren. Medtem ko je Keith W. Morris predlagan za ponoven štiriletni mandat, sta za nova nadzornika predlagana kandidata Matej Gomboši in Klemen Babnik.

Gomboši močno povezan z Janševim kabinetom

Matej Gomboši med poznavalci velja za kandidata, ki je močno povezan s kabinetom predsednika vlade Janezom Janšo. Leta 2010 je kot kandidat SDS-a postal župan Beltincev, sicer pa je njegova poslovna pot močno povezana z računalništvom in informatiko. Je doktor znanosti s področja računalništva in informatike. Leta 2016 se je zaposlil na Finančni upravi Republike Slovenije (Furs) kot vodja službe za razvoj in vzdrževanje informacijskih sistemov. Svojo delovno pot je začel leta 1998 kot IT asistent in kasneje kot višji IT raziskovalec na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.

Med njegove vodstvene izkušnje sodi tudi funkcija namestnika direktorja za IKT v Elektro Slovenija, d.o.o., kjer je bil zadolžen za vodenje in koordinacijo pomembnejših večdivizijskih projektov. Ima tudi vodstvene izkušnje s področja lokalne samouprave in mednarodne izkušnje iz Sveta Evrope. Med letoma 2011 in 2016 je opravljal funkcijo predsednika nadzornega sveta Razvojne Agencije Sinergija. Matej Gomboši bi po izvolitvi na skupščini funkcijo člana nadzornega sveta Save Re opravljal prvi mandat.

Babnik je Vrtovčev vodja kabineta

Klemen Babnik je vodja kabineta ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca (NSi). Že lani ga je vlada imenovana v nadzorni svet Družbe za razvoj infrastrukture (DRI), postal je tudi nadzornik Istrabenza. Je univerzitetni diplomirani pravnik. Svojo karierno pot je začel na sodišču ter nadaljeval v državni upravi. Dodatno se je izobraževal tudi na področju korporativnega upravljanja na univerzi Harvard v ZDA. Od leta 2014 si je nabiral izkušnje na različnih vodstvenih mestih znotraj državne uprave. Klemen Babnik bi po izvolitvi na skupščini funkcijo člana nadzornega sveta Save Re opravljal prvi mandat, lahko razberemo iz sklica skupščine.

Delničarji Save Re bodo na skupščini 25. maja znova lahko odločali o delitvi dobička. Uprava in nadzorni svet predlagata, da se delničarjem izplača dividenda 0,85 evra bruto na delnico.

Več...

US bo presojalo ustavnost zakona o varstvu izbrisanih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank

Medij: Dnevnik Avtor: Igor Dernovšek tema: izbrisani mali delničarji, obveznice Datum: Ponedeljek, 12. aprila 2021 Vir: TUKAJ

Ustavno sodišče je začelo postopek za oceno ustavnosti več določb zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Čeprav pobudniki, nekdanji imetniki kvalificiranih obveznosti bank, še niso izčrpali vseh pravnih sredstev, pa so okoliščine tega primera po oceni ustavnega sodišča izjemne.

Ustavno sodišče je nekdanjim imetnikom kvalificiranih obveznosti bank priznalo pravni interes in začelo postopek za oceno ustavnosti zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB). Pobudniki izpodbijajo določbe zakona, ki urejajo omejitev sodnega varstva le na ugotavljanje odškodninske odgovornosti Banke Slovenije (BS) ter temu ustrezno ločitev pravd iz prej začetih enotnih postopkov. Prav tako izpodbijajo pogoje in postopek za izplačilo pavšalnega nadomestila, omejitev višine odškodnine ter njeno obrestovanje, kakor tudi izključno pristojnost okrožnega sodišča v Mariboru ter nadzor in prekrškovno odgovornost v zvezi z obveznostjo, da se zaupni dokumenti iz virtualne podatkovne sobe uporabijo izključno za namen poteka odškodninskih postopkov.

Na ustavnem sodišču ugotavljajo, da izpodbijane zakonske določbe na pravni položaj pobudnikov sicer ne učinkujejo neposredno, in da se pobuda lahko vloži šele po izčrpanju vseh pravnih sredstev, pa so po njegovi oceni okoliščine tega primera izjemne. Pobudniki namreč e dlje časa ne morejo učinkovito uveljaviti sodnega varstva zoper oblastno odločitev o prenehanju njihovih kvalificiranih upravičenj. »Zaradi izbrisa lahko odškodninsko tožijo Banko Slovenije, vendar ne morejo priti do vsebinske odločitve o zahtevku iz razlogov, za katere niso odgovorni«, so zapisali.

Za dolgotrajnost postopkov je kriv zakonodajalec

Na ustavnem sodišču pojasnjujejo, da v zvezi s problematiko izbrisa že dlje časa potekajo različni postopki na ustavnem in na drugih sodiščih, k njihovi dolgotrajnosti pa je po njihovi oceni bistveno pripomogel tudi zakonodajalec, ki je najprej protiustavno uredil nadomestno (odškodninsko) sodno varstvo upravičencev iz kvalificiranih obveznosti. Zakonodajalec je z odpravo protiustavnosti zamujal več kot dve leti in pol, od maja 2017 do decembra 2019, ko je bil uveljavljen ZPSVIKOB. Po sprejemu tega zakona pa je ustavno sodišče marca lani ugodilo predlogu Banke Slovenije za zadržanje izvrševanja zakona do končne odločitve o njeni zahtevi za oceno ustavnosti in s tem znova prekinilo odškodninske postopke nekdanjih imetnikov zoper Banko Slovenije.

Ker mora pri odločanju o sprejemu pobud upoštevati tako potek časa od izbrisa, kakor tudi močan širši javni interes za čimprejšnjo rešitev vprašanja ustavnosti zakona, ki ureja pravice in obveznosti večjega števila prizadetih oseb, ustavno sodišče ocenjuje, da bi napotitev pobudnikov na formalno in materialno izčrpanje sodnega varstva pomenila ogrožanje človekovih pravic. Zato je po njihovem mnenju treba v tej zadevi odstopiti od običajne zahteve po izčrpanju pravnih sredstev, »ki bi v okoliščinah primera zanje delovala pretrdo«. Ustavno sodišče je pobudnikom priznalo pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb in jih prejelo v obravnavo tudi zato, ker gre za pomembna ustavnopravna vprašanja, so še pojasnili.

Mali delničarji z mešanimi občutki

V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) imajo nad odločitvijo ustavnega sodišča mešane občutke. »Veseli smo, da so v presojo sprejeli skoraj vse člene ZPSVIKOB, ki so bili s strani pobudnikov prepoznani za protiustavne, razočarani pa smo, da so to storili šele sedaj, skoraj 8 let po prvih izbrisih v letu 2013. Tako razlaščenci še vedno nimajo učinkovitega pravnega sredstva, kar priznava tudi ustavno sodišče,« so zapisali v MDS, in opozorili, da je bilo z izrekom izrednih ukrepov BS neposredno prizadetih 100.000 bivših imetnikov kvalificiranih obveznosti, posredno pa celo pol milijona državljanov Slovenije, ki so vlagali v pokojninske družbe, zavarovalnice...

Ob tem pa se, kot pravijo v Društvu MDS, ne morejo znebiti občutka, da ustavno sodišče dela s »figo v žepu«, saj se okoliščine v času od sprejema popravljenega zakona, pa do ponovnega zadržanja izvajanja na zahtevo Banke Slovenije niso tako drastično spremenile, da ne bi že takoj po vložitvi zahtev vsebinsko presojalo o ustavnosti omenjenih določb.

V Društvu MDS tudi še vedno ne razumejo, zakaj so v zakonu Republiko Slovenijo določili za stranskega intervienenta na strani BS, ki je to neustavnost s svojimi ukrepi povzročila, morebitno ugotovljeno škodo pa želi Banka Slovenije v plačevanje prenesti na državo. »S tem so preprečili načelo enakosti orožij pred sodiščem, kar naj bi bilo eno o temeljnih načel pravne države. Če že pa bi morala Republika Slovenija, ki je z izbrisi tudi sama utrpela škodo, kot intervenient nastopati kvečjemu na strani razlaščencev in ne na strani razlastitelja,« menijo v Društvu MDS.

BS aktivirala skupino pravnih strokovnjakov

Medtem ko ustavno sodišče v postopku presoje ustavnosti zakonov o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank ter o Banki Slovenije čaka na odgovore Sodišča EU in je do takrat postopek prekinilo, je Banka Slovenije za iskanje rešitve, s katero bi se zagotovilo sodno varstvo po izbrisih v bankah, oktobra lani aktivirala skupino pravnih strokovnjakov.

»Ideja je, da skupina neodvisnih, uglednih strokovnjakov na podlagi svojega poglobljenega razumevanja ne samo razmer na ožjem strokovnem področju, ampak tudi z vidika delovanja celotne družbe, v nekaj mesecih pripravi rešitev, ki bo skladna z veljavno pravno ureditvijo v Sloveniji in EU,« je takrat povedal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. Skupina sedaj počasi zaključuje svoje delo.

US zavrgel pobudo o javni objavi tožnikov

Ob tem je ustavno sodišče zavrglo pobudo nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank za začetek postopka za oceno ustavnosti desetega odstavka 25. člena ZPSVIKOB. Po tem odstavku mora sodišče v osmih dneh po vložitvi tožbe na svoji spletni strani javno objaviti podatke o tožnikih, ki vlagajo tožbo v skladu s tem členom. Po pojasnilih ustavnega sodišča deseti odstavek 25. člena zapoveduje javno objavo podatkov o tožnikih le za tožnike, ki dejansko vložijo tožbo na podlagi tega člena zakona, ki je bil uveljavljen 19. decembra 2019. Pobudniki pa so vložili odškodninske tožbe zoper Banko Slovenije na podlagi 350.a člena zakona o bančništvu in po drugih pravnih podlagah zoper poslovne banke v letih 2016 in 2017, torej še pred uveljavitvijo te določbe.

 

Zakonskih določb, ki urejajo posege v človekove oziroma ustavno varovane pravice, se po mnenju ustavnega sodišča praviloma ne sme razlagati ekstenzivno, glede na to pa omenjeni deseti odstavek 25. člena zakona »sploh ne posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnikov«.

 

Več...

Analiza: kaj je koronsko leto 2020 pomenilo za dividende slovenskih borznih družb

Medij: Finance Avtor: Petra Sovdat tema: mali delničarji, dividende Datum: Ponedeljek, 12. april 2021 Stran: 8  

Kje bi dividende in dividendna donosnost utegnile biti večje kot pred epidemijo, kje manjše, kje je izplačilo še negotovo in kdaj bodo predloge delitve dobička objavili v družbah, kjer tega še niso storili.

Večina slovenskih borznih družb je že objavila predloge za izplačilo dividende za poslovno leto 2020. Med temi so tudi dve zavarovalniški družbi in banka, ki sta jim regulatorja lani zaradi bojazni, kako bo epidemija vplivala na trdnost institucij, prepovedala izplačilo dobička, so pa te pri izplačilu omejene tudi letos. Na enem mestu smo zbrali predloge, analizirali predvideno dividendno donosnost in jo primerjali s prejšnjo, za družbe, ki predlogov še niso objavile, pa dodali predvideni čas objav.

Sezona dividend 2021: od katerih slovenskih borznih družb se pričakujejo največja izplačila?

»Predlogi dividend so večinoma v skladu s pričakovanji. Glede na postavljeno dividendno politiko bo izplačilo lanskega dobička nekoliko manjše le pri družbah v finančni industriji, vendar pa za vlagatelje to najverjetneje ni presenečenje. Regulatorji so namreč v zadnjih mesecih večkrat jasno sporočali, da od finančnih družb zahtevajo previdnost. Na splošno bi rekel, da predlogi kažejo, da borzne družbe za zdaj ocenjujejo, da ne bodo čutile dolgoročnejših posledic koronakrize in da ni razlogov za dodatno zadrževanje kapitala,« že objavljene predloge izplačila dividend za lani komentira direktor analiz v družbi Capital Genetics Matej Šimnic.

Je korona zarezala v dividende? Ne povsod

Doslej najvišjo pričakovano dividendno donosnost je za zdaj napovedal energetski trgovec Petrol. Čeprav je epidemija lani odplaknila tretjino dobička, ki ga je družba dosegla v letu 2019, v družbi predlagajo enako dividendo, kot so jo delničarjem izplačali lani. Gre za 22 evrov bruto na delnico, kar bi glede na tečaj delnice na zadnji lanski trgovalni dan pomenilo 6,77-odstotni dividendni donos, kar je slabo odstotno točko več kot pri dividendi za poslovno leto 2019.

V absolutnem znesku je dividendo glede na izplačano za leto 2019 najbolj povečal novomeški farmacevt Krka, ki je lani poslovala z rekordnim dobičkom. Predlog za letošnje izplačilo je pet evrov bruto dividende, to je za 1,22 evra več, kot so delničarjem izplačali lani. Predviden dividendni donos je za slabega pol odstotka večji kot v poslovnem letu 2019. Naj dodamo, da ima Krka na računu kar 313,6 milijona evrov, kar je 94,9 milijona oziroma 43 odstotkov več kot ob koncu leta 2019. Denarna sredstva pomenijo kar 14 odstotkov sredstev skupine Krka, to je za štiri odstotne točke več kot ob koncu leta 2019.

Za 10 evrov večjo dividendo, kot so jo dobili delničarji za leto 2019, napovedujejo tudi v Salusu. Od predlaganih 55 evrov bruto na delnico so delničarji januarja že dobili 25 evrov bruto dividende na delnico. Predlagana dividendna donosnost je sicer zaradi močne rasti delnice v prejšnjem letu nekoliko nižja kot predlanskim. Lani glede na leto 2019 povečali čisti dobiček za 72 odstotkov, medtem ko so prihodki v koronskem letu 2020 zrasli za 15 odstotkov.

Kje je predlagana dividenda manjša kot leto prej?

Za šest evrov bruto na delnico je manjša predlagana dividenda pri Cinkarni Celje – predlog je 11 evrov bruto, dividendna donosnost pa je lani upadla za skoraj tri odstotne točke in znaša sicer še vedno precej visokih 6,18 odstotka. So se pa delničarji v letih pred 2020 navadili res velikih izplačil dobička, spomnimo, za leto 2018 so dobili rekordnih 28,27 evra bruto na delnico, leto pred tem pa 26,52 evra bruto na delnico. Cinkarna je lani imela prihodke na ravni predkoronskega leta, dobiček pa večji od načrtovanega.

Posebna kategorija: banka in zavarovalnici

Letos dividendo spet lahko pričakujejo delničarji NLB, Zavarovalnice Triglav in pozavarovalnice Sava Re. Tem sta regulatorja, Banka Slovenije (ki je sledila ECB) ter agencija za zavarovalni nadzor, lani prepovedala izplačilo dobička, saj še ni bilo jasno, kako bo COVID-19 vplival na gospodarstvo in s tem na kapitalsko vzdržnost omenjenih.

Omejitve za izplačilo dobička sicer ostajajo tudi letos – pri obeh (za zdaj) do konca septembra. Korona, spomnimo, ni pomembneje pokvarila lanskega poslovanja omenjenih.

NLB je za izplačilo dobička za zdaj namenila skupaj 24,8 milijona evrov v dveh obrokih; za to, so povedali pred nedavnim, že imajo dovoljenje ECB. Prvi obrok v skupnem znesku 12 milijonov evrov ali 0,6 evra bruto na delnico bi delničarjem izplačali takoj po skupščini delničarjev v juniju 2021, drugi obrok v skupnem znesku 12,8 milijona evrov ali 0,64 evra bruto na delnico pa po 30. septembru 2021, če plačilo ali prevzem obveznosti plačila drugega obroka ne bi bil v nasprotju s predpisi, ki trenutno veljajo na domači ravni pri Banki Slovenije. Skupaj bi bilo to 1,24 evra bruto na delnico. V NLB napovedujejo, da še zmeraj želijo razdeliti 92,2 milijona evrov dobička skupine za leto 2020. To bi bilo 4,61 evra bruto na delnico. Šef banke Blaž Brodnjak je sicer že ob predstavitvi nerevidiranih rezultatov dejal, da bi, če bi lahko, do leta 2023 delničarjem razdelili 300 milijonov evrov presežnega kapitala.

Na skupščini 25. maja bodo delničarji Zavarovalnice Triglav, če le ne bo nasprotovanja agencije za zavarovalni nadzor, saj mora ta o predlogu še odločati, odločali o dividendah v vrednosti 1,7 evra na delnico, kar znese skupaj skoraj 39 milijonov evrov. Predlagana dividenda, 1,7 evra bruto na delnico, je nižja kot v zadnjih nekaj letih, ko je znašala 2,5 evra bruto na delnico. Lani Triglav, kot rečeno, dobička ni smel izplačati. Skupina Triglav je pobrala več čiste premije, dobiček pa ji je upadel za desetino.

Pozavarovalnica Sava Re, ki je del Zavarovalne skupine Sava, bo skupščini predlagala, da se delničarjem razdeli nekaj manj kot četrtino lanskega čistega dobička skupine in 0,85 evra bruto na delnico. Lani za leto 2019 dividende ni smela izplačati. Zavarovalna skupina Sava je lani povečala tako prihodke kot dobiček.

Kdaj še preostali predlogi izplačila dividend za lani?

Več...

Delničarji Krke si letos lahko obetajo višjo dividendo

Medij: Dnevnik Avtor: STA tema: Krka, mali delničarji, dividende Datum: Četrtek, 8. april 2021 Vir: TUKAJ

Nadzorni svet in uprava Krke sta v sredo na seji nadzornikov oblikovala predlog o izplačilu dividend, o katerem bodo delničarji odločali na skupščini 8. julija. Predlagana dividenda znaša pet evrov bruto, kar je 17,6 odstotka več kot lani.

Bilančni dobiček Krke za leto 2020 znaša 337,5 milijona evrov. Če bodo delničarji podprli predlog glede višine dividend, bo družba za njihovo izplačilo skupaj namenila 156,1 milijona evrov, kar je največ doslej. Po predlogu naj bi za druge rezerve iz dobička namenili 90,7 milijona evrov, prav toliko pa prenesli v naslednje leto.

Krka je 2020 sicer sklenila z rekordnimi poslovnimi rezultati. Na ravni skupine je ustvarila 288,9 milijona evrov čistega dobička, EBITDA je znašal skoraj pol milijarde evrov, prihodki pa so nanesli 1,53 milijarde evrov. Prihodki matične družbe so dosegli 1,45 milijarde evrov, čisti dobiček pa 258,4 milijona evrov.

Za naložbe je skupina Krka lani namenila 76,6 milijona evrov, od tega 61,3 milijona evrov v obvladujoči družbi. Vlagali so predvsem v razvoj, povečanje in tehnološko posodobitev proizvodnje, v zagotavljanje kakovosti in v lastne proizvodno-distribucijske centre po svetu. Zaradi vpliva epidemije covida-19 na investicijsko dejavnost, predvsem gradbeno, je bilo naložb manj od predvidenih, kar pa po navedbah družbe ne bo vplivalo na izvedbo strateških usmeritev na tem področju.

»Poslovni rezultati preteklega leta kažejo, da smo v Krki dobro pripravljeni, da se lahko s pomočjo poslovnega modela vertikalne integracije zelo hitro prilagodimo spremenjenim in zahtevnim okoliščinam poslovanja,« so sredi prejšnjega meseca ob objavi lanskih nerevidiranih poslovnih rezultatov zapisali v Krki, ki bo letno poročilo objavila sredi aprila.

Več...

Dividende med donosi in omejitvami regulatorjev

Medij: Delo  Avtorji: K.L.  Teme:  dividende, mali delničarji Datum: Sreda, 24. marec 2021 Stran: 9

Dividende med donosi in omejitvami regulatorjev

Skupščine delničarjev

Družbe ljubljanske borze vlagateljem obljubljajo tudi več kot sedemodstotne dividendne donose Borzne družbe ljubljanske borze so pred epidemijo prinašale kar opazen dividendni donos. Že lani pa finančne družbe niso izplačale dividend zaradi omejitev regulatorjev. Podaljšanje epidemije bo tudi letos vplivalo na nižja izplačila dobičkov, a vseeno podatki kažejo, da bodo dividende kar lepo polepšale donose vlagateljev v Ljubljani.

 

Razdelitev bilančnega dobička in izplačilo dividend sta že predlagala Petrol in Salus. Petrol delničarjem, med katerimi je 22.000 malih vlagateljev, predlaga izplačilo enake dividende kot lani, pa čeprav mu je zaradi epidemije čisti dobiček upadel za tretjino. Vlagateljem bo tako razdelil okoli dve tretjini lanskega čistega dobička skupine oziroma 22 evrov bruto na delnico. To vlagateljem pri zdajšnji ceni prinaša okoli šestodstotni dividendni donos. Salus, za katerim je rekordno leto, bo na skupščini prihodnji mesec predlagal, da se za dividende porabi nekaj več kot polovica lanskega dobička, natančneje 5,7 milijona evrov. Delničarji bi tako dobili 55 evrov na delnico, pri čemer so 25 evrov že prejeli.

 

Salus namreč skoraj tradicionalno izplačuje tudi vmesno dividendo. Delničarjem, ob upoštevanju že izplačanega zneska, dividenda prinaša 5,6-odstotni donos pri zdajšnjem tečaju.

 

Skoraj zanesljivo bo rekordne dividende vlagateljem predlagala tudi novomeška Krka, ki je z naskokom največja delniška družba v Sloveniji z okoli 46.000 malimi delničarji. Predlog delitve bilančnega dobička bo dolenjski farmacevt razkril čez slabe tri tedne. V skladu z njegovo dividendno politiko se za dividende nameni najmanj polovica dobička preteklega leta. Ob lanskem rekordnem dosežku bi to pomenilo okoli 4,70 evra dividende na delnico. A lani je Krka delničarjem namenila nekaj večji delež, povsem mogoče je, da jih bo s podobno odločitvijo razveselila tudi letos. Že delitev polovice lanskega dobička pa delničarjem ob zdajšnji ceni prinaša petodstotni donos.

 

Omejitve regulatorjev

V kar nekaj borznih družbah izplačilo dividend kroji epidemija. Najbolj izpostavljene so finančne ustanove Zavarovalnica Triglav, Sava Re in NLB, ki so morale lani zadržati izplačevanje dividend po navodilih regulatorjev. Ti izplačilo dividend za zdaj omejujejo tudi letos, saj še niso znane vse posledice epidemije. Nepredvideni dogodki pa bi lahko vplivali na finančno stabilnost poslovanja. A povsem brez dividend delničarji letos skoraj gotovo ne bodo ostali. NLB, ki je lani skupaj z učinkom prevzema Komercijalne. Ob tem pa NLB poskuša pridobiti dovoljenje za izplačilo dodanih 67 milijonov evrov (dodatne tri evre na delnico) v drugi polovici leta. Že odobreno izplačilo delničarjem prinaša 2,4-odstotni donos. NLB je sicer napovedala, da bo povprečno izplačilo dividend v prihodnjih treh letih preseglo sto milijonov evrov.

Tudi zavarovalnice so omejene in izplačilo ne sme biti večje od povprečja izplačanih dividend v treh letih pred epidemijo, pri čemer morajo biti izpolnjeni še drugi pogoji, povezani s kapitalsko ustreznostjo in likvidnostjo.

Za Zavarovalnico Triglav to pomeni, da lahko izplača največ 2,50 evra na delnico. Delničarji bi bili s tem zadovoljni, saj je to enako izplačilo kot v letih pred epidemijo in pri zdajšnji ceni delnic prinaša skoraj osemodstotni dividendni donos. Omejitev glede na pretekla izplačila omogoča Zavarovalnici Triglav razdelitev kar 77 odstotkov lanskega dobička. Znova opozarjamo, da mora upoštevati še druge regulatorne omejitve.

Bolj omejena je zavarovalna skupina Sava, ki se je v zadnjih letih s prevzemi opazno razširila in prevzemom delno tudi prilagodila dividendno politiko. Sava Re pa je omejena z največ 0,85 evra dividende na delnico, kar delničarjem ponuja 3,6-odstotni dividendni donos. Za dividende lahko razdeli le okoli četrtino lanskega dobička, ki so ga sicer polepšali enkratni dogodki.

Še težje je predvideti, koliko bodo vlagateljem ponudili Cinkarna Celje, Luka Koper in Telekom Slovenije.

Uprava Luke Koper je že lani predlagala zadržanje izplačila dividend, a so delničarji nato izglasovali izplačilo 1,07 evra na delnico. Koprskemu upravljavcu pristanišča je dobiček lani upadel za petino, vseeno pa je družba verjetno sposobna ohraniti enako izplačilo dividend kot lani. To bi namreč pomenilo, da bo za dividende porabljena polovica lanskega dobička. Delničarjem to prinaša 5,4-odstotni dividendni donos.

 

Usihanje dividend Telekoma

Nekoliko manjša kot lani pa bo verjetno dividenda Cinkarne Celje, ki ji je lani dobiček upadel za šestino. Če bo Cinkarna izplačala enak delež dobička kot lani, bo dividenda znašala okoli 15 evrov, lani je sicer izplačala 17 evrov dividende. A že nižje izplačilo delničarjem daje več kot sedemodstotni dividendni donos.

Največja uganka je Telekom Slovenije, ki je lani delničarjem izplačal 3,50 evra dividende na delnico. Povsem sveža uprava bo predlog predvidoma pripravila do 6. aprila, ko je predvidena objava sklica skupščine. Če bo Telekom ohranil lansko višino dividende, bo razdelil kar 83 odstotkov lanskega dobička. Takšno izplačilo bi delničarjem prineslo več kot sedemodstotni donos pri zdajšnji ceni delnic. A cena delnic verjetno pomeni, da vlagatelji pričakujejo skromnejše izplačilo. Spomnimo, leta 2018 je Telekom vlagateljem izplačal 14,30 evra na delnico, kar je bilo takrat bistveno več od dobička preteklega leta.

Predlagana dividenda Petrola prinaša šestodstotni dividendni donos. Zaradi omejitev regulatorjev bodo dividende NLB bistveno nižje od ciljev uprave. 46.000 delničarjev Krke bo o dividendi glasovalo v prvi polovici julija. Vodilne družbe na ljubljanski borzi delničarjem prinašajo solidne donose.

 

Več...

Predlagana dividenda za delničarje družbe Petrol d.d., Ljubljana za leto 2020 v višini 22,00 EUR bruto na delnico

Medij: SEONET Avtorji: Petrol, d.d. Teme:  Petrol, d.d. , mali delničarji Datum: Petek, 19. marec 2021 Vir: TUKAJ

Ljubljana, 18. marec 2021 - Nadzorni svet družbe Petrol d.d., Ljubljana, je na današnji 59. seji obravnaval in potrdil revidirano Letno poročilo skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2020.

Dividenda za leto 2020 je predlagana v enaki višini kot za leto 2019. Pri tem so bile upoštevane potrebne investicije, prosti denarni tok, zadolženost družbe, razvojni načrti, višina zadržanih dobičkov preteklih let, ustrezno razmerje neto finančni dolg / EBITDA  in likvidnostna situacija.

Upoštevaje sprejeto dividendno politiko, s ciljem zasledovanja stabilnih donosov za lastnike in dobrim finančnim stanjem družbe, bosta nadzorni svet in uprava predlagala Skupščini delničarjev družbe Petrol d.d., Ljubljana, izplačilo dividende za leto 2020 v višini 22,00 EUR bruto na delnico oziroma v skupnem znesku 45.222.716,00 EUR.

Sašo Berger
predsednik nadzornega sveta

Nada Drobne Popović
predsednica uprave

Več...

Nadzorni svet potrdil letno poročilo skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2020

Medij: SEONET Avtorji: Petrol, d.d. Teme:  Petrol, d.d. , mali delničarji Datum: Petek, 19. marec 2021 Vir: TUKAJ Ogled dokumenta:  Letno poročilo Petrol 2020 

Ljubljana, 18. marec 2021 - Nadzorni svet družbe Petrol d.d., Ljubljana, je na današnji 59. seji obravnaval in potrdil Letno poročilo skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana, za leto 2020.

Svet se je v letu 2020 soočil s pojavom pandemije Covida-19, ki je močno vplival tudi na poslovanje skupine Petrol. Poslovanje je na vseh trgih, kjer posluje skupina Petrol v januarju in februarju leta 2020 potekalo nemoteno in skladno z načrti. V marcu leta 2020 so se s pojavom pandemije poslovne razmere zelo zaostrile. Ukrepi, s katerimi so države za zajezitev pandemije, omejevale gibanje tako med državami kot tudi med lokalnimi skupnostmi, so zaradi omejevanja prometa vplivali na znatne padce prodaje proizvodov iz nafte. Družbe v skupini Petrol so od začetka izbruha epidemije spremljale nastalo situacijo in izvajale ustrezne ukrepe za zajezitev širjenja virusa in zagotavljanja nemotene oskrbe z energenti. Skupina Petrol je na vseh trgih, kjer posluje, pri pripravi in izvajanju ukrepov dosledno upoštevala navodila oblasti. Tudi ob pojavu 2. vala pandemije je bila primarna skrb namenjena ukrepom za zaščito zdravja tako kupcev kot zaposlenih Petrola. Oskrba z energenti je potekala nemoteno.

Skupina Petrol se je na krizo, ki je posledica epidemije, odzvala celostno. V prvi fazi so bile aktivnosti osredotočene na zagotavljanje nemotenega poslovanja v spremenjenih okoliščinah ter prepoznavanju in obvladovanju tveganj. Nadaljnje aktivnosti pa so bile usmerjene dolgoročno, da bi skupina Petrol lahko nemoteno poslovala v zelo spremenjenem poslovnem okolju.

Plana poslovanja za leto 2020 zaradi naravne nesreče (pandemije) in s tem povzročene gospodarske krize ni bilo mogoče uresničiti. Skupina Petrol je zaradi negotovosti razvoja dogodkov po izbruhu epidemije pripravila različne scenarije poslovanja v letu 2020, in sicer je bilo ocenjeno, da bi skupina Petrol v letu 2020 lahko dosegla EBITDA v višini med 73 % in 79 % realiziranega EBITDA v letu 2019. Skupina Petrol je s hitrim odzivom na spremembe razmer na trgih, tako s prilagoditvijo ponudbe kot s stroškovno racionalizacijo in optimizacijo v letu 2020 dosegla boljše rezultate, kot so bili predvideni v teh scenarijih. V letu 2020 se je pokazal tudi pozitiven vpliv diverzifikacije dejavnosti skupine Petrol, saj so ravno ne-naftne dejavnosti imele dodaten pozitiven učinek na rezultate skupine Petrol.

Skupina Petrol je v letu 2020 realizirala prilagojeni kosmati poslovni izid v višini 426,9 mio EUR, kar je 10 % manj kot v enakem obdobju leta 2019, zaradi nižje prodaje proizvodov iz nafte, kar je predvsem posledica ukrepov omejevanja gibanja, ki so jih države sprejele za zajezitev pandemije in padca gospodarske aktivnosti, ki ga je povzročila pandemija. EBITDA je znašal 166,6 mio EUR, kar je 15 % manj kot v letu 2019 in primerjalno boljše od glavnih konkurentov v regiji.

Skupina Petrol je 44 % EBITDA realizirala s prodajo naftnih derivatov, 23 % s prodajo ostalih energentov (zemeljski plin, elektrika, UNP), 18 % s prodajo trgovskega blaga, 12 % s prodajo energetskih in okoljskih sistemov, 3 % pa s proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov. Skupina Petrol je realizirala čisti poslovni izid v višini 72,3 mio EUR, kar je 31 % manj kot v enakem obdobju leta 2019.

Skupina Petrol je v letu 2020 prodala 3,0 mio ton proizvodov iz nafte, kar je 19 % manj kot v letu 2019 (predvsem zaradi nižje prodaje v maloprodaji, kar je posledica pandemije). Prodaja utekočinjenega naftnega plina je znašala 148,8 tisoč ton, kar je 16 % manj kot v enakem obdobju leta 2019. Prodaja elektrike je bila v letu 2020 realizirana v višini 19,9 TWh, prodaja zemeljskega plina pa v višini 27,2 TWh. S prodajo trgovskega blaga je skupina Petrol v letu 2020 realizirala 446,9 mio EUR prihodkov, kar je 3 % manj kot v enakem obdobju leta 2019 tudi zaradi manjšega obiska bencinskih servisov in zaprtja določenih dejavnosti, kar je posledica epidemije. Konec leta 2020 je skupina Petrol poslovala preko 500 bencinskih servisov, od tega v Sloveniji 318, na Hrvaškem 110, v Bosni in Hercegovini 42, v Srbiji 15 in v Črni gori 15.

Po mnenju nadzornega sveta družbe Petrol d.d., Ljubljana, se je uprava družbe Petrol d.d., Ljubljana, na pandemijo odzvala ustrezno in v danih razmerah obvladovala nastalo situacijo, saj je družba glede na dinamiko kazalca EBITDA poslovala boljše kot njeni glavni konkurenti v regiji in hkrati ohranila bonitetno oceno BBB- s stabilnim izgledom. Nadzorni svet ocenjuje opravljeno delo uprave in dosežene rezultate glede na zaostrene razmere v letu 2020 kot zelo uspešne.

Sašo Berger
predsednik nadzornega sveta

Nada Drobne Popović
predsednica uprave

Več...

Krka je objavila nerevidirane izkaze poslovanja za leto 2020

Medij: SEONET Avtorji: Krka, d.d. Teme:  Krka, d.d. , mali delničarji Datum: Četrtek, 18. marec 2021 Nerevidirane konsolidirane računovodske izkaze skupine Krka in nerevidirane računovodske izkaze družbe Krka za leto 2020 s pomembnejšimi pojasnili si lahko ogledate: TUKAJ

Novo mesto, 18. marec 2021

Danes je družba Krka na spletnih straneh Ljubljanske borze objavila nerevidirane izkaze poslovanja skupine Krka in družbe Krka za leto 2020, ki jih je na včerajšnji seji obravnaval nadzorni svet družbe.

V skupini Krka smo ustvarili prodajo v vrednosti 1.534,9 milijona EUR, kar je 3 % več kot v letu 2019, in dosegli največjo vrednost prodaje v zgodovini podjetja. Nerevidirani čisti dobiček skupine Krka je znašal 288,9 milijona EUR in je bil glede na leto 2019 večji za 44,6 milijona EUR oziroma za 18 %, kar je prav tako največ doslej.

Poslovni rezultati preteklega leta kažejo, da smo v Krki dobro pripravljeni, da se lahko s pomočjo poslovnega modela vertikalne integracije zelo hitro prilagodimo spremenjenim in zahtevnim okoliščinam poslovanja.

Letno poročilo za 2020 bo objavljeno v četrtek, 15. aprila 2021. 

 

Več...

Nižji dobiček in premijska rast

Medij: Gorenjski glas  Avtorji: Cveto Zaplotnik Teme:  Zavarovalnica Triglav, mali delničarji Datum: Sreda, 17. marec 2021 Stran/Vir: TUKAJ

 

Skupina Triglav je lani ustvarila za desetino manj dobička kot leto prej, a je že šesto leto zapored povečala obseg poslovanja.

 

Kranj – »Skupina Triglav je lani izkazala odpornost na izredno zahtevne razmere poslovanja, ohranila finančno moč in dokazala zmožnost učinkovitega prilagajanja spremembam,« je ob predstavitvi lanskih rezultatov poslovanja dejal Andrej Slapar, predsednik uprave Zavarovalnice Triglav, in dodal, da se poslovanje tudi letos zaradi neznanih razsežnosti epidemije novega koronavirusa nadaljuje v negotovem in zahtevnem poslovnem okolju.

 

Spremembe, ki jih je povzročila epidemija, so pospešile digitalno preobrazbo poslovanja. V Skupini so okrepili digitalne prodajno-komunikacijske in distribucijske kanale in orodja ter povečali digitalno prisotnost.

 

Po nerevidiranih podatkih je Skupina lani dosegla 90,9 milijona evrov dobička pred obdavčitvijo, kar je bilo desetino manj kot leto prej. Na rezultat so vplivale neugodne razmere na finančnih trgih in nadaljnje zniževanje obrestnih prihodkov, povečanje odhodkov pri zavarovanjih z zajamčenim donosom, manj ugodno množično škodo dogajanje in povišanje zavarovalno-tehničnih rezervacij zaradi aktualnih poslovnih razmer. Bilančni dobiček za leto 2019, o katerem naj bi delničarji odločali lani, je skladno s stališči zavarovalnega regulatorja ostal nerazporejen, vendar v Skupini dividendne politike niso spremenili, tako da bodo ob normalizaciji razmer delničarjem spet lahko izplačali dividende.

 

Skupina je že šesto leto zapored povečala obseg zavarovalne premije, lani jo je povišala še za štiri odstotke, na 1,23 milijarde evrov. Na slovenskem trgu, ki je njen največji trg, je tržni delež povečala za 0,4 odstotne točke, na 36,5 odstotka. Premijsko rast je dosegla na večini zavarovalnih trgov, na slovenskem trgu je bila rast triodstotna, na trgih zunaj Slovenije pa štiriodstotna. Pri premoženjskih zavarovanjih je v primerjavi z letom prej zbrala štiri odstotke več premije, pri zdravstvenih enajst odstotkov več, pri življenjskih in pokojninskih zavarovanjih pa je ostala na ravni predlanskega leta.

 

Več...

Petrol predlaga dividendo

Medij: Delo  Avtorji: K.L.  Teme:  Petrol, mali delničarji Datum: Sobota, 13. marec 2021 Stran: 16

Naftni trgovec Petrol bo konec prihodnjega tedna razkril lansko poslovanje in objavil sklic skupščine predlogom izplačila dividende. Petrol je epidemija opazno prizadela, še posebej spomladanski val.

 

Zaradi manjšega prometa je bila prodaja naftnih derivatov po devetih mesecih kar 21 odstotkov manjša kot istem obdobju predlani. Čisti dobiček se je medletno zmanjšal za polovico. Kljub vplivu epidemije pa bo Petrol skoraj zanesljivo izplačal vsaj nekaj dividende, enako, kot je naredil tudi lani.

 

Kot zanimivost, četrtkovo srečanje nadzornega sveta potrditvijo letnega poro[1]čila in predlogom dividende bo zadnje dejanje nadzornega sveta tej sestavi, šest decembra lani izvoljenih članov nadzornega sveta bo mandat nastopilo 21. aprila.

Več...

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.