Natisni
Medij: Delo - De Facto
Avtorji: Belović Mario
Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 13. 06. 2013
Stran: 21
Grand hotel Union vodi 23 let. Nekoč je bil študentski upornik, raziskovalec na Inštitutu za sociologijo, direktor časopisa Kmečki glas. Intimno so mu blizu prizadevanja za pravice delavstva. Je tudi solastnik družbe, ki posredno obvladuje Grand hotel Union. Je v konfliktu s samim seboj? Bogdan Lipovšek, hotelir Direktor, ki noče biti kapitalist Tekst Mario Belovič Foto Jure Eržen W ako ste prišli v službo J v Grand hotel Union? V službo direktorja me je Jf sprejel delavski svet Grand Jt hotela Union na božič, 25. decembra 1990. Moj prvi delovni dan je bil 3. januarja leta 1991. m Dva dni po plebiscitu ste bili imenovani? Natanko tako. In takrat je še obstajal delavski svet? Takrat je še obstajal. Obstajalo je tudi delavsko samoupravljanje. Je bil hotel takrat v težavah? Ni bil v težavah, imel pa je nekaj problemov pri poslovanju. Leto 1991 je zaključil s približno milijonom takratnih nemških mark izgube iz poslovanja, v končni bilanci pa je izkazoval dobiček zaradi izrednih finančnih prihodkov. Hotel je takrat namreč razpolagal z devizami in pri plasmaju deviz je zaslužil toliko, daje lahko pokril takratno izgubo. Poslovno gledano je bil hotel v dobri kondiciji, moj predhodnik ga je zapustil v povsem urejenem stanju. S številnimi finančnimi plasmaji po mnogih bankah in podjetjih, ki so bili varno spravljeni, ker to niso bile špekulativne naložbe. Predhodnik gospod Juričev je dobro vedel, da bo hotel moral v obnovo, kajti stari secesijski del je bil v popolnem razsulu. Ta finančna sredstva so bila razpršena po raznih plasmajih, vendar sam ni hotel narediti nobene poteze, saj je izjavil, da odhaja v pokoj in da noče obremeniti naslednika s svojimi poslovnimi potezami. Kakšni so bili vaši motivi ob prihodu? Takrat se je začela zlata doba tranzicije. Je šlo za poslovni izziv upravljanja hotela ali ste ga hoteli tudi olastniniti? Danes, z več kot dvajsetletne distance, lahko vidite, da nisem imel nobenih motivov pri lastninjenju podjetja. Če bi jih imel, bi jih takrat lahko udejanjil. Sam verjetno težje, lahko pa bi vedno našel ljudi, ki bi bili zainteresirani za takšno lastninjenje. GH Union sem namreč poznal že od prej, in to zelo dobro; preden sem prišel tja, sem bil direktor marketinga v Emona hotelih. To je bilo izjemno hotelsko podjetje, ki je obsegalo šestnajst hotelov po Sloveniji. Žal se ta zgodba ni dobro iztekla. Emona hoteli so razpadli na več hotelskih hiš, ena od teh je tudi hotelska hiša GH Union. Gospod Juričev me je poznal že od prej. Po njegovem odhodu se niso mogli zediniti, kdo ga bo nadomestil. Kakšne so te zahteve? Konec koncev je zadeva zelo enostavna: ponujanje prenočitev. Zaradi 'tujskega turizma' smo se morali prilagoditi tudi sodobnim načinom trženja. Ne glede na to, da je bil hotel izjemno moderen; imel je svojo elektropostajo, električna dvigala, ni Zakaj? Prvič zaradi nastanka. Ime ni bilo izbrano naključno. Tukaj se je del liberalcev in klerikalcev v Ljubljani neverjetno povezal v skupnem poslovnem projektu. Lahko bi rekli velika koalicija. Večina investitorjev je bila s klerikalne strani, župan je bil liberalec Ivan Hribar, pa je mesto vendarle izjemno pomagalo pri lokaciji za hotel. Nastala je neverjetna združitev in povezava, ko so za trenutek pozabili na svoje ideološke razprtije in se zbrali pri poslovnem projektu: izgradnji GH Union. Hribar v svojih spominih navaja, da je bilo hotel treba zgraditi zaradi 'tujskega turizma', zato, da se pospeši prihod tujih turistov v Ljubljano. Lokacija takrat ni bila tako vrhunska, kot je danes, imela pa je neverjetno prednost: bila je na poti do železniške postaje. Hribarje skupaj z investitorji vedel, da se bo ta lokacija ravno zaradi tega začela razvijati. Če pogledate fotografije iz tistega časa, vidite, da so na tem območju, razen sodne palače, travniki. To je bil rob centra mesta. Enotnost dveh ideoloških struj je bila izhodišče za gradnjo hotela, ki še danes, po skoraj 1 10 letih, daje dober kruh. Postal je tudi institucija mesta Ljubljane, ker ves čas ohranja vpetost v družbeno in kulturno življenje mesta. Tako je bilo ob nastanku in tako je tudi danes. Je fenomen po dolžini neprekinjenega poslovanja, poslovni cilji, postavljeni takrat, pa so bili tako premišljeni in dobri, da so aktualni še danes. Izmislili si nismo ničesar novega, temveč smo takratne cilje prilagodili novim okoliščinam in zahtevam. Za obe strani, ki sta hoteli postaviti direktorja, sem bil sprejemljiva rešitev. Nekega dne me je poklical na kavo in enostavno rekel: 'Bogdan, zdaj je pa čas, da se vrneš.' Takrat sem opravljal funkcijo glavnega urednika in direktorja Kmečkega glasu. To je bila služba, ki me je neverjetno pritegnila in sem jo z veseljem opravljal. A temu izzivu se nisem mogel izogniti. Hotel Union namreč ni kar tako, to je posebna institucija z več kot stoletno zgodovino. pa imel recimo klimatske naprave. Takšne stvari je bilo treba kasneje modernizirati in dodati vse, kar zahteva sodobno trženje hotela. Baza, ki smo jo dobili od predhodnikov, je bila tako dobra, da hotela ni bilo težko prilagoditi sodobnim standardom. Ko je Slovenija prešla iz socializma v kapitalizem, je bilo treba nekaj narediti s to gospodarsko družbo. Kakšne so bile ideje? Zame ni bilo druge poti, kot da to seveda ostane hotel. To je bila družbena lastnina. Potem je prišel zakon o denacionalizaciji in hotel Union je dobil druge lastnike. Privatizacija je bila vsaj pri hotelu Union izpeljana zelo srečno. V sedanji lastniško-upravljavski kasti veljate za neke vrste dinozavra. Direktor iz bivšega sistema, ki so ga vzgojili znotraj podjetja, s širšim družbenim odnosom do podjetja, ki ga vodi in se ga ni hotel polastiti. Takšen koncept direktorskega vodenja je pri nas na žalost obveljal za anomalijo. Oznake dinozaver ne razumem kot žaljive. Tukaj sem res en dinozaver. Tudi moje vodenje hotela je po današnjih pogledih na menedžment verjetno precej konservativno. Po toliko letih in v moji starosti je čas, da odidem, in to bom tudi storil. Z naglimi koraki se približujem izpolnitvi pogojev za upokojitev in v tistem trenutku je treba dati priložnost drugim ljudem, da nadaljujejo zgodbo, kot jo je meni dal gospod Juričev. V dobri kondiciji, z razvojnimi možnostmi in s svojimi odločitvami. Po toliko letih v tem poslu človek dobi rutino, kar je izjemno pozitivno, po drugi strani pa se ti kakšni pogledi morda zameglijo. Hotel se je razvijal, tako kot se je, ker se mi ni zdelo potrebno, da bi se zaradi spremembe družbenopolitičnega sistema odpovedal pozitivnim stvarem, ki jih je ustvarila preteklost na teh teritorijih, recimo delavskemu samoupravljanju. Predvsem so se mi in se mi še vedno zdijo zelo pomembni elementi socialne solidarnosti. Narod z dvema milijonoma pripadnikov brez temeljnih elementov socialne solidarnosti v družbi ne more preživeti. V tem smislu sem ponosen na svoj konservativizem in pri tem sem v nenehnem konfliktu z mlajšimi kolegi ekonomisti z bolj neoliberalnimi nazori. Neverjetno srečo sem imel tudi z ljudmi v prvem nadzornem svetu, ki smo ga dobili, v katerem so bili Kad, Sod, NFD, Aktiva, Infond in dva predstavnika delavcev. Podprli so mojo vizijo razvoja GH Union, in to brez pomislekov, čeprav je bilo jasno, da bodo lastniki ostali brez dividend, če se bo hotel podal na takšno razvojno pot. To ne pomeni, da predstavniki lastnikov niso bili 'zoprni'. Postavljali so vprašanja, ki zanimajo lastnike, in to je povsem legitimno. S sodelavci sem se zelo potrudil z odgovori. Predstavniki lastnikov v nadzornem svetu so to vizijo sprejeli, ker so imeli pred očmi širšo korist podjetja in ne zgolj svoje lastninske strukture. Sli ste se kapitalizem brez dividende? Tako je, to je bil ene vrste socialni kapitalizem. Ves potencial podjetja smo, tudi z izjemnimi ljudmi v nadzornem svetu pod vodstvom Ade Gorjup, res usmerili v njegov razvoj. To je eden redkih primerov takšne simbioze. Kar ne pomeni, da ni bilo konfliktnih situacij. Leta 2000, ko smo se odločali za nakup dvorane, v kateri je bil takrat kino, je bilo treba odgovarjati na zelo precizna vprašanja članov nadzornega sveta. Pri dvorani je bila potrebna investicija, ki bi se po naših konservativnih izračunih povrnila v desetih letih. Takrat sva bila v javnem sporu glede dvorane tudi z direktorjem Cankarjevega doma Mitjo Rotovnikom. Človek, ki ga osebno zelo spoštujem, kajti voditi takšno institucijo, kot je Cankarjev dom, ni enostavno, je dokazal, da je mojster tega posla. V javnosti je takrat precej napadal vrnitev dvorane hotelu Union. V enem svojih dnevnikov, ki jih je takrat pisal za Sobotno prilogo Dela, je poleg števila sklec, ki jih lahko naredi, napisal tudi, da bi bilo zelo slabo, če bi unionska dvorana prišla nazaj v last hotela, saj da bi bila potem dvorana za kulturo povsem izgubljena, kajti Lipovšek bo iz nje delal samo dobiček za lastnike. To je bila točka preloma, na kateri je psihologija potem odigrala svoje in so nadzorniki rekli, gremo v nakup dvorane. Dvorana se je izplačala prej kot v desetih letih. Torej je imel gospod Rotovnik prav. Prav je imel v toliko, da bi bil hotel danes v izjemno težki situaciji in na trgu ne bi imeli perspektive. Brez usmeritev v kongre-Skozi svoje delovanje hotela, kljub temu da je na visokem nivoju, niste ekskluzivirali zgolj za elite. Gojite tradicijo, daje ta odprt za vse goste. Ob obisku angleške kraljice niste zaprli restavracije za ostale goste. sni turizem že leta 1992, za kar se je treba obrniti v tujino, podjetje, kot je bil Union takrat, kaj šele danes, ne more preživeti na domačem trgu. Grand hotel Union je 110 let po nastanku pomembna ljubljanska ikona. 4 m i II "' ■ ■ ' • * f jjr fr^Tgi^ 7 Ji h ' j/p .-" jt^ ,« *^ayn M iliiiiiWIHHBI S'^________________________ &v ' : *wMsi_W_________________ # ■^^^mmmfaimm^m^mlmmmim^m • -f j^r^t t- ' ' •'-'»:.:'" j. '* li^^si&Msl^sm&Smlm^m^m^m^mm ,,"-y t'. : " • *f£^f^MH^M^^B^^W •"•' *■%&&&■<" ■■?-■■ ■ _M__________________________m ' &s^n^^s^i^Mi^iMm^mmmlm^mmm^m^mmmmmmmmm "v f^^^^^^^^^^^^^^^^^^Sm^BKmwmwmwmwmwmwm mw m W_sm__^^^m_____________________________m mm^mm^mm]m^mmWm^m^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^m Ste sumili na morebiten poskus izčrpavanja odvisne družbe, kar bi postal Union? Takrat tega ne bi mogel reči, verjetno pa tudi to. To izčrpavanje takrat ni bilo takšno, kot se je uveljavilo pozneje. Nisem pa razumel sporne poteze odprodaje Istrabenzovih črpalk, nakupa hotela v Opatiji; nisem videl rdeče niti. Takrat nisem mogel ocenjevati njegovih potez, ker nisem poznal ozadja. Načini, kako so bili peljani ti posli, so bili takšni, da sem rekel, jaz tega tako ne bi naredil. Gospod Bavčarje bil politik, ki je šel v gospodarstvo, jaz pa sem v tem času zgradil distanco do politike. Aktiva in gospod Horvat mi absolutno nista dišala že zaradi tega, ker nisem vedel, kako transparentna sta v poslovanju. Potem sem prišel do gospoda Petana iz DZS. Takrat bi DZS lahko bila ena od izbir. Mogoče tudi zato, ker sem imel zelo dober odnos z velikim prijateljem, žal pokojnim treba pri tem postati bolj aktiven in imeti vsaj neko možnost vplivanja, ki je v funkciji direktorja tako ali tako minimalna. Ni se mi zdelo dobro, da bi Union nenadzorovano prodali komurkoli. Ravno zaradi stoletne tradicije hotelske institucije, ki je tako povezana z nekaterimi usodnimi trenutki slovenske zgodovine. Vedel sem, da bo treba aktivno iskati lastnika, da se bo to lastništvo začelo krčiti in da se bo iz razpršenosti začelo koncentrirati. To je bilo leta 2002, ko smo ravno odprli prenovljeno dvorano. V začetku julija sem bil na dopustu na otoku Visu, neke vrste mobiteli so takrat že bili, in sem hotel ugotoviti, kdo od lastnikov bo po moji vrnitvi z dopusta še v Ljubljani, da bi se dobili in dogovorili, kako naj naprej lastniško peljemo Union. Kar nekaj jih je bilo na dopustu na Jadranu in se nas je lahko znaten del dobil na Visu. V zalivu Zaglav smo se usedli v edino birtijo, poletni, kot smo bili. In tam je nastal viški memorandum (smeh). Dogovorili smo se, da se bomo pogovorili z vsemi, tudi odsotnimi lastniki, da bi dosegli dogovor, da v roku dveh let ne bi prodali GH Union. Vedel sem, da je dve leti v tem orkanu lastninjenja, ki se je odvijal, predolga doba, da se ne bi prodajalo, in da bo treba najti strateškega lastnika. Gospoda Bavčarja sem takoj izločil, to mi je bilo popolnoma jasno, ko sem videl njegovo udejstvovanje v gospodarstvu. Moji pogledi so bili diametralno nasprotni in nobeno sodelovanje ne bi bilo mogoče. Vašega rojaka, oba sta s Koroške. A tudi gospod Rigelnik ima izrazit politični pedigre, kot gospod Bavčar. Kako to, da vas to pri njem ni motilo? Pri njem me je to motilo manj ali pa sploh ne, ker je imel za sabo tudi gospodarski pedigre, ne zgolj političnega. Deloval je izjemno premišljeno. Rutiner. Predvsem sem dobil občutek, da lahko Union pri njem dobi ustrezno varstvo. Bil sem prepričan, da je treba Union lastniško konsolidirati na kontroliran način. Izbira ACH se mi takrat ni zdela le najmanjše zlo, temveč optimalna izbira. Ko sem se vrnil z Viša, sem poklical na ACH, kjer me je gospod Rigelnik sprejel zelo hitro, v dnevu ali dveh. Pojasnil sem mu svojo težavo in rekel: Herman, poslušaj, meni ni vseeno, če pride neki Johann, Giovanni ali John in kar kupi ta Union. Rigelnik je vstal in rekel, pridi, da ti nekaj pokažem. Pokazal mi je portret avstro-ogrske princese Sissy, ki je bil narejen v Sloveniji. Bil je v zasebni lasti in predviden za prodajo. Rigelnik je pojasnil celo zgodbo in na koncu dejal: 'Naj stane kar hoče, ta slika mora ostati v Sloveniji. Sem ti odgovoril na vprašanje?' Usta so se mi razlezla v nasmeh: 'Herman, si, zdaj se greva pa naprej pogovarjat.' Sledila je serija sestankov s takratnimi lastniki hotela in z ACH. Pri nekaterih lastnikih sem lahko nekoliko vplival, da je Union prišel pod ACH. Predvsem ob prodaji delnic zaposlenih, ko sem zastavil svojo besedo in sklical zbor delavcev, kar delam še danes. To ni noben relikt, ampak je nujno potreben zelo dober način komunikacije še danes, posebej v velikih podjetjih. Zaposlenim sem predlagal, naj prodajo svoje delnice iz notranjega odkupa. Jaz sem prodal prvi, in to po enaki ceni kot sleherni zaposleni. Marjanom Božnikom, ki je bil takrat zaposlen v DZS. Zdelo se mi je, da če že s Petanom nismo ravno na isti valovni dolžini, čeprav bolj kot z Bavčarjem, smo to zagotovo z Božnikom. Petan me je cinično zavrnil z besedami, kdo pa se zanima za en tak hotel, da sem bil kar malce užaljen. Danes, ko gledam nazaj, pa rečem, kako dobro, da se je tako izteklo, kajti tudi on ne deli mojih ciljev, niti pod razno ne. Potem ste našli ACH, takrat še Autocommerce. Vse silnice so se stekle na gospoda Rigelnika. Na primeru konsolidacije lastništva in privatizacije Uniona se nakazuje tudi koncept nacionalnega lastništva za državo strateških podjetij. Govorili ste o 'ustreznem varstvu' za podjetje Union, ki je več kot to, ker zaradi tradicije in simbolike izvaja širše družbene funkcije kot le ekonomske. Koncept nacionalnega lastništva se je v Sloveniji pokazal za izjemno problematičnega, na koncu je postal krinka za tajkunsko lastninjenje. Ja, ta koncept se je res izrodil. Čeprav nacionalni interes ni nekaj, kar bi sodilo v 19. stoletje, temveč je tudi danes izjemno aktualen. Poglejte, kaj delajo ZDA v imenu nacionalnega interesa. Bolj ali manj vse in še več, kot je človeško sprejemljivo. Svoj nacionalni interes imajo tudi Nemci in Italijani, pri nas pa se je pokazalo, da je Niste imeli nobenih posebnih dogovorov za odkup s prihajajočim lastnikom? Ne. Separatni dogovori so bili seveda z večjimi lastniki, kar je logično in normalno, ko kupujete velike pakete delnic. Mi smo jih prodali po 2500 tolarjev za delnico. Takrat so se, tudi po časopisju, pojavljale ocene, da je bila cena nekam nizka. Res bi bila lahko nekoliko višja, vendar je bila dovolj poštena. Zaposleni so iz certifikatov in procesa privatizacije, ki je sledil, dobili vsaj nekaj, medtem ko je bila večina drugih državljanov ob privatizaciji sistemsko ogoljufana. 66 Nacionalni interes ni nekaj, kar bi sodilo v 19. stoletje, temveč je tudi danes izjemno aktualen. Poglejte, kaj delajo ZDA v imenu nacionalnega interesa. Bolj ali manj vse in še več, kot je človeško sprejemljivo. Svoj nacionalni interes imajo tudi Nemci in Italijani, pri nas pa se je pokazalo, daje bil nacionalni interes skozi proces tranzicije izkoriščen za lastninjenje, ki pomeni osebno prevzemanje lastnine. To je nekako tudi vaša osebna zgodba. V korespondenci, ki ste jo poslali direktorju Proteja, lastnika ACH, navajate, da bi se radi umaknili iz lastništva zaradi izčrpavanja odvisnih družb, konkretno GH Union. Imam možnost, ki je nima veliko ljudi v Sloveniji. Da lahko gledam na proces privatizacije vsaj s treh zornih kotov. Prvi, najbolj splošen, je kot državljan Republike Slovenije. Vsak lahko vidi, da podoba tega procesa ni najlepša, daje izmaličena, ni pa povsem jasno, zakaj je tako. Naslednji pogled je pogled direktorja podjetja, ki je bilo lastninjeno; ima lastnike, dva največja sta ACH in Kad, ki imata skupaj čez 90 odstotkov lastništva GH Union, ostali so zvesti mali delničarji. Tretji pogled je ta, da sem član Proteja, ki lastnini ACH, je več kot 90-odstotni lastnik ACH, ta pa več kot 75-odstotni lastnik GH Union. Če hočete, sem v nekem pogledu v zelo shizofreni poziciji. Hočete ali nočete, pridete do konfliktne situacije. Protej je bil v zadnji fazi privatizacije, tega, kar je ljudsko poimenovano tajkunizacija. Na začetku je bil Protej zastavljen, lahko bi rekli, da celo na zadružniški logiki. 46 direktorjev ACH je vstopilo v podjetje z vložkom, na tej osnovi so se potem dobili krediti pri bankah. Vsa zadeva je res izgledala tako lepo, da sem v svoji naivnosti mislil, da to lahko traja. Žal sem bil tudi tukaj preveč optimističen. Na začetku je kazalo celo zelo dobro, žal so potem sledile razne špekulativne naložbe na Balkanu in Cipru in to je zgodbo obrnilo na glavo. Kot direktor hotela sem doživel neverjeten pritisk na izplačilo dividend. bil nacionalni interes skozi proces tranzicije izkoriščen, ne zato, da bi se ustvarili močni ekonomski temelji za razvoj naroda, ki bi omogočali tudi njegovo preživetje. Izkoriščen je bil za lastninjenje, ki pomeni osebno prevzemanje lastnine in bogatenje ne glede na posledice. Poleg ekonomskih predvsem socialne in kulturne. To je zabredlo in se, če ni končano, še vedno izvaja v škodo naroda. Takšen brutalen način lastninjenja, ki nima socialnega in nacionalnega refleksa, je zločin nad narodom. Lipovsek se je na začetku leta 1990 udeležil zadnjega partijskega kongresa. V zgodovini ZKS je ta kongres zapisan z »zlatimi črkami«, ker gaje slovenska delegacija zapustila. Vendar je Lipovsek kongres zapustil dan pred ostalimi ... mwjiiMUšmW^S^S^mmW^S^y-. ■ __f__m_W^^Wr Jf&*' m ■i 1 $Mms£*^m^^:^^mwfmwmWm____v* ■^•- : ■ : - *" .< $ Mg_m&J___i. •% r^_s___m___m &■?■"&■ Jt ' »SilfiHEl ■ ■ /' •«B8|ik-*, '%^''^b /^ Sjjfe . . jšttf^ *___" mA_______^ *■ '"^JiBBBb i ' ____________________________ i^_______W m^mtmWmWm^L^^^^^is^^m^Tmnm^^k^S i^^^^^^^^^^^^ft m^k^k^k^k^k^k^k^kw il^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H: / JsM^Smm^mmm^mA %&tr^ s^^^mm^mm Za kazen vam je nadzorni svet omejil direktorska pooblastila pri vodenju hotela. Pooblastila so mi popolnoma omejili. To je sporno, ker s tem nadzorni svet prevzema vlogo uprave. Osebno me to sicer ni prizadelo, je pa to bil jasen poskus discipliniranja. To je tipično ravnanje despotov. Ti despoti živijo v nekem čudnem virtualnem svetu in na Slovenskem nikoli niso upoštevali pravil despotskega ravnanja: sel, ki despotu ob pravem času prinese slabo no-Kakšen je bil odgovor? Takrat mi je rekel, da ga Protej niti ne zanima toliko, da naj se odločim, kakorkoli se želim, in da meni, da se Proteja v tem času ne da zapustiti, kar je celo res, izstop je težava. V tej situaciji sem naletel na neverjetne pritiske. Če na nadzornem svetu izjavim, imate tri možnosti, lahko me odstavite, lahko mi daste obvezna navodila, lahko pa me likvidirate, vidite, da je nekaj zelo narobe. Sveta pravica lastnikov je zahtevanje izplačila dividend, a bi se pri tem javno izpostavili, odgovornosti pa ne bi prevzemali, zato pritisnejo na direktorje, da dajo v plan želje svojih lastnikov. In kaj se zgodi? Direktor za to odgovarja, lastniki dobijo denar, ne nosijo pa odgovornosti. V tem podjetju sem več kot dvajset let, sem tik pred upokojitvijo in sem rekel ne, tega ne bom napravil. Jaz sem se lahko uprl, moji mlajši kolegi se ne morejo. Torej se z dobičkom hotela poskuša sanirati druge nasedle naložbe ACH? Nimam vpogleda v to, kaj se s tem poskuša sanirati, tudi v to ne, kam je šel denar iz dividend. Imam pa zelo jasno predstavo o tem, da je šlo za spodletele finančne špekulacije, ki so stale, in to se lahko sanira samo prek dobička odvisnih podjetij. Eden od popolnoma legalnih in legitimnih načinov poseganja lastnika po lastnini so seveda dividende. O tem ni dvoma. Vprašanje pa je, v kakšni višini so določene te dividende in ali izplačilo dividend ne slabi podjetij. Pri tem ne mislim na to, da jih z izplačevanjem spravi v slab finančni položaj, s tem se jim lahko odvzame tudi razvojni potencial, to pa pravzaprav že pomeni stagnacijo. Če se to izvaja, da bi se iz podjetij potegnilo denar, da bi se poplačali zasebni krediti za lastninjenje in tajkunizacijo, je zakonsko to sicer, žal, možno, je pa skrajno neetično. Na to sem v pismu opozoril gospoda Rigelnika že februarja leta 201 1. vico, bi moral biti nagrajen. Poudarek je na pravočasno. V zgodovini, tudi pri nas, imamo primere, ko bi despot najraje obglavil tistega, ki je prinesel slabo novico. Ker sem rekel, da zdaj ni čas za velike dobičke, da je čas za dolgoročno stabilnost podjetij in za ohranitev čim več delovnih mest, sem dobil naziv anarhist, česar se sploh ne branim, celo v veliko čast mi je. Kaj se je torej zgodilo? Ko se je začel proces lastniške konsolidacije, ste v projekt vstopili prepričani, da je to med danimi celo najboljša opcija. Mislim, daje tukaj na delu psihološki aspekt. Ljudje postanejo pohlepni, nič več jim ni dovolj. Seveda si vsak želi urediti mirno, varno življenje, v katerem si lahko kupiš boljše zdravljenje in pomagaš svojim bližnjim. To je nekaj popolnoma normalnega. A če pogledamo, koliko denarja za to resnično potrebujemo, ugotovimo, da recimo dvajsetih milijonov evrov, če ste normalni, v vsem življenju ne boste porabili. Otrokom s tem denarjem naredite samo škodo. Ker niso socializirani za upravljanje s to lastnino, ker je niso pridobivali. To je tudi žalostna zgodba denacionalizacije in vrnjenega premoženja. Tisti, ki so to premoženje ustvarjali, so ga ustvarjali postopoma, so socializirani tudi kot lastniki in so vedeli, da lastnina ni le dobrobit, temveč tudi velika obveza. Poglejte, koliko je takšnih zgodb, ko so dobili povrnjeno premoženje: najprej so se med seboj sprli, nato so porabili več kot pol premoženja za advokate. Če svojim otrokom tlakujemo pot v življenje s petstoevrskimi bankovci, nismo naredili ničesar dobrega. Ni pa narobe, če jim pomagamo, ko si nekaj že ustvarijo. Kako naj si mladi danes ustvarijo družino, ne da bi jim starši pomagali, mi je popolnoma nejasno. Am-Ampak v tem 'projektu' so bili ljudje, s katerimi ste sodelovali, torej tudi gospod Rigelnik. Tega gospodu Rigelniku takrat nikoli ne bi pripisal. Žal se je to potem zgodilo in v tistem trenutku sem se odločil, da pri tem preprosto nočem sodelovati. Teh petdeset ljudi, ki obvladujejo Slovenijo, je lahko na prvi pogled na ideološko zelo različnih pozicijah, sicer pa v lobijih med seboj izjemno dobro sodelujejo. To vidimo pri odtekanju denarja iz Slovenije: izpostavljeni ljudje Foruma 21 pri tem sodelujejo, minister za finance pa je bil takrat žal pokojni gospod Bajuk. Ob tem bi pomislili, da se bo odzval ideološko in ustavil 'nasprotnike', pa je ta denar kljub temu zlahka izginil čez mejo. Če pogledate malce bolj natančno, vidite, da imate pri tem poleg Foruma 21 še Krekovo družbo, Zvon 1, Mladinsko knjigo in tako naprej. Takrat vidite, da so si bratje podali roke pri siromašenju tega teritorija. Po tistem elementu Uniona, ki je zgladil ideološke konflikte in povzročil nastanek podjetja, ki bo kmalu staro 110 let, imamo zdaj opravka s popolnoma drugo rečjo. Te ideološke razprtije so v plutokraciji pesek v oči. Vprašanje je tudi, koliko so bili ljudje, ki so pak eno je, da otrokom starši pomagajo, drugo pa, da jim kupijo in položijo v zibelko. To, da vnuk dobi hišo, ko se rodi, se mi zdi perverzno. Če pogledamo strukturo bogatih po svetu, ugotovite, da ste z dvajsetimi milijoni evrov še vedno revež. Še vedno ne igrate igre velikih. Ni več normalnega odnosa do premoženja, do bogastva. Ti ljudje me spominjajo na strica Skopušnika iz stripa Mikimiška, ki mu je edini užitek kopanje v denarju. Ko izgubi en peni, je obupan in divja naokrog, dokler ga ne dobi nazaj. Elementi socialne solidarnosti preprosto morajo obstajati in če jih ni, morajo biti v ljudeh sistemsko implementirani. Ljudi je treba vzgajati, pri nas pa se dva milijona ljudi vzgaja v grozljivem egoizmu. Že v šoli je tako, da sošolec sošolcu, ki je manjkal v šoli, noče posoditi zvezka, da bi si prepisal zamujeno. Že tukaj se začenja proces, kije popolnoma destruktiven. Posledica procesa privatizacije je tudi to, da se Slovenija oblikuje v kastno družbo. Na Hrvaškem ni uspel Tudmanov projekt dvesto družin, ki bi ekonomsko obvladovale državo, v Sloveniji pa to ni bilo nikoli deklarirano, a se je dejansko zgodilo. Slovenijo danes obvladuje petdeset posameznikov. 66 Ljudje postanejo pohlepni, nič večjim ni dovolj. Seveda si vsak želi urediti' mirno, varno življenje. A če pogledamo, koliko denarja za to resnično potrebujemo, ugotovimo, da recimo dvajsetih milijonov evrov, če ste normalni, vvsem življenju ne boste porabili. Z oblastjo bivšega režima ste se razšli že prej. Bili ste delegat na famoznem izrednem kongresu Zveze komunistov Jugoslavije leta 1990, ki gaje slovenska delegacija zaradi spora z Beogradom predčasno zapustila, vi pa ste odšli že dan prej. Kaj se je takrat dogajalo? Pred odhodom v Beograd je bila v Ljubljani partijska konferenca, na kateri se je odločalo, kako se bo ravnalo in nastopilo na kongresu v Beogradu. Že takrat se je vedelo, da bo to konfliktna situacija. Vedeli smo, da srbska nacionalistična partijska politika izjemno močno lobira po Bosni, Makedoniji in celo na Hrvaškem, zato je bil tudi epilog kongresa v Beogradu negotov. Pred kongresom sem imel občutek, da bo zadeva verjetno razpadla, da bo sledil razkol. Takrat sem se srečal s Francom Jurijem, ki je bil v Beogradu skupaj z dopisnico El Paisa. Omenil sem mu, da se lahko zgodi, da bo slovenska delegacija zapustila kongres. Da je ta scenarij sicer manj verjeten, a da se ga niti pod razno ne da izključiti. To je bilo obdobje, ko smo tisti, ki smo mislili, da je treba Jugoslavijo spremeniti, da pa morda še ni čas za razpad, poskusili nekatere stvari še spraviti skupaj. A takrat je bila to že država, ki je pravzaprav nihče več ni maral in se je sesuvala zaradi notranjih nasprotij, pa tudi zaradi zunanjih vplivov. Naivnost te zgodbe je tudi v tem, da sem bil prepričan, da četudi država razpade, ne bo krvavih spopadov, ker so še preveč živi spomini na drugo svetovno vojno. O dogajanju sem napisal pismo vodjema delegacije, to sta bila takrat še tovariš Kučan in tovariš Kreft. To je bilo narejeno dokaj konspirativno, ker ne bi bilo prav, da bi pismo, v katerem sem razlagal, zakaj se ne strinjam s postopki slovenske delegacije in zakaj zapuščam kongres, prišlo v javnost. To bi srbski nacionalisti absolutno izkoristili in bi začeli govoriti o neenotnosti v naši delegaciji. To bi bilo najslabše, kar bi se takrat lahko zgodilo. to počeli, sploh samostojni, ali pa so dobivali navodila od drugod, ne iz Slovenije. Kje ste se razšli z našimi delegati? Odhod je bil izjemna marketinška poteza, sam pa mislim, da so bili bolj nagnani. V Jugoslaviji takrat ni bil več mogoč noben kompromis, noben skupni imenovalec. Projekt samostojne Slovenije je takrat nastajal tudi znotraj partije. Ko sva v osemdesetih z Gregorjem Tomcem, takrat oba Pa vendar se niste priključili 'Kučanovemu klanu', kot mu pravijo na politični desnici, Forumu 21. Ne, dobil sem povabilo v Forum 21, a sem se zahvalil in rekel, da pri tem ne bi sodeloval. Iz stranke, takrat je bila to Stranka demokratične prenove, sem izstopil, ker z njo nisem mogel deliti ciljev. Takrat sem razložil, da se je stranka na žalost odpovedala najbolj svetlim tradicijam evropskega delavskega gibanja, ni pa se odpovedala stalinističnim intrigam. Z gospodom Kučanom nisva nikoli delila pogleda na sestop z oblasti. Sestop z oblasti je najbolj groteskna politična zabloda. Politična stranka se mora na Inštitutu za sociologijo, pisala sintezno študijo Slovenija 2000, je kar naenkrat prišla naloga, da se napiše tudi študija, ki predvideva samostojno Slovenijo. Takšno sposobnost strateškega uvida, kot so jo imeli takratni politiki, zdaj pogrešam. Odkrito povedano, nisem bil velik zagovornik samostojne Slovenije, to lahko mirno povem. vendar boriti za oblast. Če sestop z oblasti pomeni, da stranka v enopartijskem sistemu sestopa zato, da bi poskusila razširiti politični prostor, je to absolutno v redu in čas za to je takrat prišel. O tem ni dvoma. Če pa sestop pomeni, da se reče, mi smo zdaj nekaj povsem drugega in s preteklostjo nimamo več opravka, nastane popolna zgodovinska amnezija in s tem težave. Ta stranka se zato nikoli ni bila sposobna pravilno opredeliti do aktualnih vprašanj. Takrat sem kot neprofesionalni predsednik partije občine Moste-Polje končal zadnjo partijsko konferenco z besedami, da urbi et orbi razglašamo, da se bomo komunisti občine Moste-Polje borili za oblast in da ne sestopamo z oblasti. Zadonel je frenetičen aplavz. To bi bilo popolnoma legitimno; stranka je v samostojno, novo Slovenijo vstopila izjemno močna, nato pa je začela zaradi sramežljivosti, ker se ni bila sposobna soočati z negativnimi platmi lastne zgodovine, zelo hitro pešati. To bi z lahkoto storila, ker je napravila tudi veliko pozitivnega. Partija ni bila povsem zavožena, je pa imela vse slabosti, ki so v enopar-66 Dobil sem povabilo v Forum 21, a sem se zahvalil in rekel, da pri tem ne bi sodeloval. Iz stranke, takrat je bila to Stranka demokratične prenove, sem izstopil, ker z njo nisem mogel deliti ciljev. Takrat sem razložil, da se je stranka na žalost odpovedala najbolj svetlim tradicijam evropskega delavskega gibanja, ni pa se odpovedala stalinističnim intrigam. Z gospodom Kučanom nisva nikoli delila pogleda na sestop z oblasti. Sestop z oblasti' je najbolj groteskna politična zabloda. Politična stranka se mora vendar boriti za oblast. i ; : : Kako vidite sedanjo politično elito? Mislim, da je Slovenija v tem trenutku popolnoma izgubila suverenost in da je pravzaprav politična in ekonomska marioneta. To je logična posledica tega, da se nikoli ni določilo najmanjšega skupnega imenovalca med političnimi opcijami, ki bi jih težko imenovali levica in desnica. Desnica nima nič desnega, razen nekaterih zelo izraženih fašistoidnih elementov, levica pa ima zelo malo tradicionalno levičarskega. Morebiti ima nekoliko bolj liberalen pogled na pravice istospolnih, medtem ko je desnica pod vplivom RKC tukaj izjemno konservativna. Skupnega imenovalca ni bilo nikoli, razen ko so imeli skupni interes za siromašenje tega teritorija in naroda. To, kar imamo zdaj, je zato popolnoma logično stanje. Če situacijo predstavimo z osebami in vzamemo na eni strani gospoda Kučana, na drugi pa gospoda Janšo, lahko rečemo, da sta oba zgolj nasprotna pola istega političnega zla. Politična elita je v tem razburkanem okolju kot socialna usedlina priplavala na vrh in tu ostala. Kot vidite, niso sposobni razmišljanja o alternativah. Razmišljanje v slovenski politiki je zelo premočrtno. Njena 'naloga' je preživeti na oblasti ali ob oblasti in čakati na ponovno oblast. Temu se podreja vse. Edini realni strateški cilj Slovencev je lahko le ta, da storimo vse, da bodo čez sto let tukaj živeli naši potomci, ki govorijo slovenski jezik in so suvereni na svojem teritoriju. Zdaj je treba pogledati, kaj vse k temu pripomore in kaj temu škodi; bistvena je močna ekonomska baza naroda. Če narod nima močne ekonomske baze, nima prihodnosti. Proces privatizacije in tajkunizacije je celotno gospodarsko bazo, ki se je gradila od srede 19. stoletja, pravzaprav zapravil. Kakršenkoli kritičen pogled na te prakse je seveda izjemno pozitiven. Je pa vprašanje, ali je proces še mogoče obrniti ali smo že prestopili kritičen rob. Računal sem in še vedno računam na samoohranitveni refleks naroda. A kako to napraviti brez revolucionarnega vrenja, ki bo zadušeno v trenutku, če ne z represivnim aparatom znotraj Slovenije, pa izven Slovenije? O tem ni dvoma, nihče v Evropi ne bo dopustil prevratništva, tudi na tako majhnem ozemlju, kot je Slovenija, ne. Če si želite doseči spremembe po legalni poti, kako naj bi to storili? Danes ustanoviti politično stranko je popolnoma brez pomena. Lahko jo ustanovite, a nimate ne financiranja, ne kadrov, ne organizacije. Ni videti, da se bodo zgodile spremembe v mišljenju in zamenjave kadrov v obstoječih strankah. Poglejte, kako spretno in izjemno zvito je politika zvodenila vso zadevo. Vsi so se bali predčasnih volitev. Nimajo sposobnosti racionalne presoje dejanskega stanja, instinkt ohranjanja na oblasti pa imajo razvit kot vsaka divja zver. Ti bodo kakor stari partijski kadri vegetirali do penzije ali do smrti. Vstaja je bila sicer lepa in dobra poživitev, a politično popolnoma nereflektirana. Tukaj se je nabralo vse možno in če bi se to nadaljevalo v proces politične izkristalizacije in izoblikovanje idej ... Če citiram Marxa: ideja postane politična sila, ko zajame množice, zajetja množice z idejo pa tukaj ni bilo. Ker pravzaprav strukturirane ideje (še) ni bilo. Še vedno računam na to, da je situacija pripeljana tako daleč, da se bodo spremembe morale zgoditi. Upam, da so vstaje začetek. Če namreč ne bo radikalnih sprememb v umevanju našega okolja, medsebojnih odnosov, razmerij med ljudmi in do drugih, spodbujanja povezovalnih družbenih momentov, očiščenja in soočanja z dejanskim stanjem, lahko pridemo do zgodovinsko absurdne situacije, da se je s trenutkom razglasitve samostojne države začelo pospešeno izginotje slovenskega naroda s tega planeta. H Kljub temu se zdi, da se je zdaj 'zgodil' narod, ki tega po vstajah ne bo več dopuščal. Organi pregona so začeli zapirati tajkune. Se lahko proces, ki ga opisujete, še obrne? tijskem sistemu. Pluralnost je bila v slovenski partiji neprimerno večja kot na Hrvaškem ali v Srbiji. V osebnem dosjeju Bogdan Lipovšek hrani listino iz leta 1974, ko je bil zaradi »neresničnega« kritiziranja oblasti obsojen na štiri mesece zapora. Po pritožbi In protestu dekana ljubljanske filozofske fakultete je višje sodišče kazen spremenilo v pogojno. "M 1 iH^mB t; , VMH ! •' ; **», -11 i^K * -ik ______________%. S__________^mmm^mmkm^mw """^ i*^ ____>*_____________m HHmB&^^mImB i %» jhHBF '•^^^VPPmmEv* mVm^^I ,*mm mlMfmmmr k *j m W'^m^m^kmm --- kw_____ m ____._ ' Mm^m^m^mm f*»»
