Obvladovanje nasprotja interesov

Natisni

Medij: Bančni vestnik
Avtorji: Srakar Vavpotič Jožica
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 13. 02. 2013

Stran: 40

Obvladovanje nasprotja interesov Jožica Vmiidlič Sraki-ir* MANAGING CONFLICTS OF INTIREST Latelv vvith bad practise in managing public and coporate organisations, nevv legal provisions are being established. The purpose of the vvork v/as to explore new legal provisions on conflicts of interest in institutions in public sector as well as in corporate organisations in Slovenia. Conflicts of interest results not only in diminishing public trust in legal system, but also in financial damage, when private interest wins over public or corporate interests. There are many definitions for conflicts of interest. We conclude that is important to manage conflict of interests not only after its existance by going public and informing the supervisors, supervisory board, but also by prevention of situations, where conflicts of interest may arise. Conflicts of interest are managed vvith codexes, laws and by laws. JELG2K2 Delovanje gospodarskih subjektov zasebnega in javnega prava je pretežno odvisno od načina upravljanja. Raziska li bomo zakonsko ureditev tega področja (zakon o gospodarskih družbah, zakon o bančništvu, zakon o trgu finančnih instrumentov in zakon o integriteti in preprečevanju korupcije ZlnlPK), pogledali, kakšna so priporočila in zakonska ureditev za obvladovanje nasprotja interesov v gospodarskih družbah, kakšna je specifična ureditev za poslovanje borznoposredniških družb in bank. Dotaknili se bomo tudi vprašanja etike, morale in vrednot ter morebitne nadgradnje zakonodajnega okvirja s strožjimi sankcijami za kršitelje. Namen članka je tudi, da opozorimo na slabosti korporacijskega upravljanja s poudarkom na obvladovanju oziroma neobvladovanju nasprotja interesov. I.Uvod Posebej v zadnjem času v medijih večkrat omenjajo pojme, kot so nasprotje interesov, konflikt interesov, navzkrižje interesov, upra^ vljanje nasprotja interesov, izogibanje nasprotju interesov. Splošne oziroma univerzalne definicije nasprotja interesov sicer ni, večina definicij in teoretičnih opredelitev pa izhaja iz stališča, da pride do nasprotja interesov, ko zasebni interes prevlada nad korporacijskim ali javnim, ki bi ga organ ali oseba morala zastopati. Mag. Jožica VavpoHč Srakar, CREA pro, d. o, o., svetovalka na področju prenove poslovnih procesov Zakon o bančništvu, zakon o trgu finančnih instrumentov. BANKE IN PRAVNA PRAKSA UDK 334.716:336.7:343.352 Zaradi nasprotja interesov je načeto zaupanje, prihaja pa tudi do dejanskega oškodovanja v gospodarskem ali javnem subjektu. 2 Potencialno nasprotje Interesov in zgolj videz, da to nasprotje obstaja, sta z vidika zaupanja v institucije in pravni sistem enako škodljiva kot dejansko nastalo nasprotje interesov. Za uresničevanje pravnega reda so na voljo tako preventivni kot represivni ukrepi. Ko se v družbi pojavi obsežnejše deviantno ravnanje, pa je treba delovati in ustrezno ukrepati še bolj, saj ima neobvladovanje nasprotja interesov običajno obsežnejše posledice: ekonomske in politične. Pri obvladovanju nasprotja interesov je najbolj priporočljiva preventivna funkcija, katere namen je preprečevanje nastanka okoliščin, ki privedejo do nasprotja interesov. To se doseže z doslednim upoštevanjem normativnih določb in kodeksov o izogibanju nasprotju interesov in doslednem obveščanju o morebitnem nastanku nasprotja interesov. 2. Slaba praksa: neupoštevanje ali nepoznavanje zakonodaje Direktor holdinške družbe doseže, da direktorji hčerinskih družb brez zavarovanja nakažejo holdinški družbi precejšnja sredstva. Član uprave ali nadzornega sveta omogoči družbam, kjer ima delež, podpis ugodnih pogodb za te družbe, ki pa žal z vidika družbe, kjer je član vodenja ali nadzora, pomenijo le izčrpavanje te družbe. Nadzornik finančnih trgov ugotovi vrsto nasprotij interesov pri organih nadzora v družbi, ki jo nadzira, in zato naloži družbi sklic skupščine in odpoklic organa nadzora. In najnovejši. Na ugledni gimnaziji že vrsto let sklepajo pogodbe za maturantska potovanja izključno s podjetjem, ki je v lasti družinskega člana profesorja, ki je zadolžen za izpeljavo teh izletov. Ravnatelj kot poslovodni organ ni zaznal nobenega nasprotja interesov... Slovar slovenskega knjižnega |ezika navaja, da so: »etika moralna načela, norme, ravnanje v določenem poklicu« in da je morala »tisto, kar vrednoti, usmerja medsebojne odnose med ljudmi kot posledica pojmovanja dobrega in slabega«. Etični kodeksi pa določajo, kaj skupina šteje kot dolžno ravnanje posameznikov in predstavljajo podlago za ukrepanje ob kršitvi tega dolžnega ravnanja. Glede na pogosta odstopanja pri upravljanju nasprotja interesov je bilo treba nadzor nad dolžnim ravnanjem posameznikov zastaviti ostreje. Vztrajanje na dolžnem izogibanju nasprotju interesov zato ni posledica »čudnih« idej domačega zakonodajalca, ampak mednarodno uveljavljen etični in tudi zakonski standard, ki od posameznikov zahteva, da v primeru nasprotja interesov poglavitno skrb namenijo objektivni in nepristranski izvedbi nalog, ki jih opravljajo na svoji funkciji. Tako dajo javnemu oz. korporacijskemu interesu absolutno prednost pred svojimi zasebnimi interesi (Selinšek, 2012). 3. Kaj je navzkrižje interesov Nasprotje interesov obstaja, kadar je nepristransko in objektivno izvajanje nalog oziroma odločanje v okviru izvajanja funkcije posamezne osebe ogroženo zaradi vključevanja njenega osebnega ekonomskega interesa, interesov družine, njenih čustev, politične ali nacionalne (ne) naklonjenosti ali kakršnih koli drugih povezanih interesov z drugo fizično ali pravno osebo. 3 Nasprotje interesov predstavlja zadržek - kdor ga izjavi, ga mora pojasniti (kodeks upravljanja javnih delniških družb). Po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije je nasprotje (tudi navzkrižje, konflikt) interesov definirano kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične osebe ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. Za ugotovitev nasprotja interesov torej zadostuje že videz, da hkratno opravljanje določenih funkcij ali nalog vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog tega posameznika. Ustvarjanje videza, da določena okoliščina vpliva na korektno opravljanje javnih nalog, mora temeljiti na realnih oziroma opredmetenih (pred)postavkah, povezanih z dejanskimi pristojnostmi uradne osebe v konkretnem primeru. 4. Zakon o trgu finančnih instrumentov in zakon o bančništvu Po zakonu o trgu finančnih instrumentov oziroma Sklepu 4 je »nasprotje interesov« položaj, ko je zaradi okoliščin na strani člana uprave oziroma nadzornega sveta ogroženo ali bi lahko bilo ogroženo nepristransko in objektivno izvajanje nalog oziroma odločanje člana uprave oziroma nadzornega sveta v razmerju do interesov borznoposredniške družbe, vključno z interesi borznoposredniške družbe na področju konkurence. Pri presoji nasprotja interesov se upoštevajo vse okoliščine, zlasti pa ekonomske, politične in druge okoliščine, Pri nasprotju interesov v borznoposredniški družbi ali banki lahko pri opravljanju investicijskih storitev nastane drugačno nasprotje interesov. Pri neobvladovanju takega nasprotja interesov so lahko oškodovani vlagatelji v finančne instrumente. 3 Slovenski institut za revizijo Sklep o skrbnosti članov uprave in nadzornega sveta borznoposredniških družb, Ur. I. RS št 33/12. ki so neposredno povezane s članom uprave oziroma nadzornega sveta in z drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami, ki imajo skupne interese s članom uprave oziroma nadzornega sveta. Sklep v 10. členu navaja: ( 1 J Član uprave in nadzornega sveta se mora pri izvajanju svojih nalog in odločanju izogibati okoliščinam in ravnanjem, ki pomenijo ali bi lahko vodile v nastanek nasprotja med interesi borznoposredniške družbe in osebnimi interesi tega člana oziroma osebe, ki ima s tem članom skupne gospodarske, politične ali druge interese m ki se kažejo v skupnem nastopanju in delovanju tega člana in te osebe. Član uprave mora pri svojem delovanju in odločanju upoštevati predvsem interese borznoposredniške družbe, jim podrediti morebitne drugačne osebne interese in ne sme izkoriščati poslovnih priložnosti borznoposredniške družbe za svoj račun ali za račun osebe, ki ima z njim skupne interese. Član nadzornega sveta mora pri svojem delovanju in odločanju upoštevati predvsem interese borznoposredniške družbe ter jim podrediti morebitne drugačne osebne ali posamične interese delničarjev, uprave, javnosti ali drugih oseb. (2) Član uprave oziroma nadzornega sveta mora o okoliščinah, ki bi lahko pomenile sum nasprotja interesov, nemudoma obvestiti nadzorni svet. Nadzorni svet mora v primeru ugotovljenega obstoja nasprotja interesov oziroma okoliščin, ki bi lahko vodile v nastanek nasprotja interesov, sprejeti ustrezne ukrepe z namenom odprave nasprotja interesov ali vzpostavitve nadzora nad okoliščinami, ki bi lahko vodile v nasprotje interesov. (3) Član uprave ali nadzornega sveta, pri katerem je nadzorni svet na podlagi presoje iz drugega odstavka tega člena ugotovil obstoj nasprotja interesov ali možnost njegovega nastanka, mora nemudoma prenehati s spornimi ravnanj/ ter morebitno pridobljeno korist iz konkretnega posla prenesti na borznoposredniško družbo. Če je borznoposredniško družba v tem poslu utrpela kakršno koli škodo, mora član uprave ali nadzornega sveta le--to povrniti iz lastnih sredstev. Neobvladovanje nasprotja interesov ima običajno ekonomske in politične posledice. (4) Nadzorni svet mora presoditi potrebo po prenehanju funkcije člana uprave oziroma nadzornega sveta, če ugotovi pomembno nasprotje interesov, katerega član uprave oziroma nadzornega sveta ne more odpraviti ter v skladu s to presojo sprejeti ustrezne ukrepe. (5) V primeru, da član uprave nemudoma ne obvesti nadzornega sveta o sumu obstoja nasprotja interesov ali če na podlagi ugotovitve nadzornega sveta ne odpravi kršitev oziroma ne omogoči nadzora nad okoliščinami, ki bi lahko vodile v nasprotje interesov, ga mora nadzorni svet odpoklican' z njegove funkcije takoj, ko je sporni položaj ugotovljen. V primeru, da član nadzornega sveta nemudoma ne obvesti nadzornega sveta o sumu obstoja nasprotja interesov ali če na podlagi ugotovitve nadzornega sveta ne odpravi kršitev oziroma ne omogoči nadzora nad okoliščinami, ki bi lahko vodile v nasprotje interesov, mora nadzorni svet skupščini borznoposredniške družbe predlagati njegov odpoklic takoj, ko je sporni položaj ugotovljen. Zakon o bančništvu in Sklep 5 uporabljata za banke smiselno enaka določila kot pri borznoposredniških družbah. Temeljna pravila o skrbnosti (Sklep) navajajo, da mora član uprave oziroma nadzornega sveta banke pri svojem ravnanju slediti visokim strokovnim in etičnim standardom upravljanja ter kar najbolj preprečevati okoliščine, ki pomenijo ali bi lahko vodile v nastanek kakršnega koli nasprotja interesov. S svojim zgledom in ravnanjem mora spodbujati ustrezno organizacijsko kulturo, ki daje poštenemu in neoporečnemu izvajanju poslovnih aktivnosti najvišjo prioriteto. Banka mora vzpostaviti in izvajati politike za doseganje strokovnih in etičnih standardov upravljanja. Te politike morajo zlasti identificirati razmerja, produkte in aktivnosti banke, pri katerih lahko prihaja do nasprotja interesov, vključno z elementi za prepoznavanje dejanskega in potencialnega nasprotja interesov v razmerjih med različnimi strankami banke in v razmerjih med banko in: (a) članom uprave oziroma nadzornega sveta ter drugih oseb, ki imajo s tem članom skupne interese, (b) strankami, delničarji, zaposlenimi pomembnimi dobavitelji, poslovnimi partnerji ipd. 5 Sklep o skrbnosti članov uprave in nadzornega sveta bank in hranilnic, Url. RS, št 62/ 1 1 . 5. Pomembni poslovni stik Pomembna novost pa je definicija pomembnega poslovnega stika, ki ga opredeljujeta oba področna zakona za banke in borznoposredniške družbe. V teh politikah se mora banka opredeliti do pomembnih poslovnih stikov, še zlasti do vsakega posrednega ali neposrednega poslovnega člana uprave oziroma nadzornega sveta ali bližnjega družinskega člana iz naslova sklenjene pogodbe o dobavi blaga ali izvedbi storitev za banko, obravnave člana uprave, člana nadzornega sveta in družinskih članov pri uporabi bančnih in drugih storitev banke, ki je ugodnejša, kot velja za druge zaposlene v banki. Politike morajo opredeljevati ustrezne ukrepe za obravnavo in odpravljanje prepoznanih nasprotij interesov, ki med drugim vključu|ejo ustrezno razmejitev pristojnosti in odgovornosti, vzpostavitev informacijskih ovir, kot je fizična ločitev določenih oddelkov, in drugo. Prav tako morajo politike opredeljevati načine banke za prepoznavanj in obravnavo dejanj iz naslova korupcije na vseh ravneh odločanja v banki ter načine za odkrivanje in preprečevanje poslovanja za svoj račun ter drugih kaznivih, neetičnih in spornih pojavov v zvezi s poslovanjem banke. Nasprotje interesov lahko obstaja zlasti, če med članom uprave oziroma nadzornega sveta ali bližnjim družinskim članom in banko oziroma njeno podrejeno družbo obstaja pomemben neposredni ali posredni poslovni stik. »Pomemben poslovni stik je vsako pogodbeno ali drugo poslovno razmerje, ki izpolnjuje naslednja merilo: (a) med članom uprave oziroma nadzornega sveta ali bližnjim družinskim članom in banko oziroma njeno podrejeno družbo je sklenjena pogodba o dobavi blaga ali izvedbi storitev, vključno s finančnimi in svetovalnimi storitvami. (b) član uprave oziroma nadzornega sveta ali bližnji družinski član je kot stranka banke ali njene podrejene družbe pri uporabi bančnih ali drugih storitev deležen obravnave, ki ni skladna s sprejeto poslovno politiko oziroma običajno prakso banke ali njene podrejene družbe, (c) član uprave oziroma nadzornega sveta ali bližnji družinski član posluje oziroma je član organizacije, ki od banke prejema prispevke v obliki donatorskih, sponzorskih ali drugih podpornih sredstev, če ti prispevki skupaj presegajo znesek 1000 evrov na letni ravni. (d) Posredni poslovni stik obstaja, če /e član uprave oziroma nadzornega sveta ali bližnji družinski član poslovni partner imetnik kvalificiranega deleža, direktor ali vodilni delavec družbe oziroma organizacije, ki ima z banko poslovni odnos. (e) Nadzorni svet mora vsak pomemben poslovni stik obravnavati kot sum obstoja nasprotja interesov, kot je določeno v drugem do petem odstavku 10. člena tega sklepa. » f 6. Politike upravljanja nasprotij interesov Sklep o posebnih pravilih za obveščanje o notranjih informacijah in naložbenih priporočilih 7 v 19. členu obravnava razkritja v zvezi z nasprotji interesov. Na podlagi tega podzakonskega akta so banke in borznoposredniške družbe dolžne regulirati svoja razmerja do vlagateljev in sprejeti določene politike za omejevanja nasprotja interesov. Tu ne gre torej za obvladovanje nasprotja interesov z vidika javnega dobrega oziroma korporativnega upravljanja, temveč za zavarovanje interesov investitorjev v finančne instrumente, ki so stranke bank in borznoposredniških družb in ki so v primerjavi z nasprotno stranjo v podrejenem položaju. Nasprotje interesov lahko nastane: • med banko in strankami banke ali morebitnimi strankami banke oziroma osebami, ki jim banka pošilja naložbena priporočil in/ ali investicijske raziskave, pri čemer se šteje, da obstoji nasprotje interesov na strani banke tudi v primeru nasprotja interesov med upravo banke, borznimi posredniki in drugimi osebami, ki na podlagi zaposlitve ali na drugi podlagi opravljajo investicijske posle v imenu banke, zlasti (a ne izključno le) borzni posredniki, upravljavci premoženja, finančni analitiki, • med strankami banke, • med banko in delavci banke. Pri ugotavljanju obstoja nasprotja interesov je pomembno upoštevati, ali je za banko ali drugo osebo nastal finančni dobiček oziroma manjša finančna izguba na račun stranke ter ali je izid transakcije ali storitve različen od izida, ki je v interesu stranke, ter ali je banka ali delavec prejel oziroma bi prejel od osebe, ki ni stranka, spodbudo, ki ni standardna provizija ali opravnina za navedeno storitev. Nasprotje interesov lahko nastaja pri naslednjih poslih: • banka je finančni svetovalec družbe, katere finančni instrumenti so predmet transakcije, • banka trguje s finančnimi instrumenti, ki so predmet transakcije, v svojem imenu in za svoj račun in v svojem imenu in za tuj račun, • banka je posrednik pri trgovanju med dvema strankama, ki sta obe stranki banke, • banka je vzdrževalec likvidnosti ali trguje za lastni račun s finančnim instrumentom, katerega Sklep o skrbnosti članov uprave in nadzornega sveta bank in hranilnic, Ur.l. RS, št. 62/11. Sklep o posebnih pravilih za obveščanje o notranjih informacijah in naložbenih priporočilih Ur I. RS, št. 106/07, 36/08 - popr. in 6/12 izdajatelj je stranka, • banka je povezana oseba izdajatelja finančnega instrumenta, ki je predmet transakcije, itd. Obvladovanje nasprotja interesov se zagotovi z organizacijskimi in drugimi ukrepi: obvezi o poročanju transakcij zaposlenih, nadziranjem sklepanja transakcij zaposlenih, izvajanjem notranjih kontrol in ločenostjo organizacijskih enot banke, ki opravljajo posle, pri katerih se lahko pojavlja nasprotje interesov. Poseben poudarek je tudi na pravilnem vrstnem redu izvajanja naročil. Finančnim analitikom in delavcem banke, ki sodelujejo v pripravi investicijske raziskave, je prepovedano opravljanje osebnih transakcij in trgovanje v imenu katere koli osebe, vključno z banko, s finančnimi instrumenti, na katere se nanašajo naložbena priporočila ali investicijske raziskave. Kolikor banka ne more zagotoviti zadostne izvedbe ukrepov za preprečitev obstoja nasprotja interesov, je dolžna stranki pred izvedbo storitve jasno razkriti obstoj in lastnosti nasprotja interesov. 7. Upravljanje nasprotja interesov v javnem sektorju Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije 3 je prvi zakon, ki ureja dolžnost obvladovanja nasprotja interesov za celotni javni sektor, deloma pa se (če tako zakon posebej določa) nanaša tudi na zasebni sektor. Nasprotje interesov je definirano kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog (Dobovšek, Škrbec, 2012). Zahteva se, da se posameznik ogne trenutnim okoliščinam, ki bi pomenile kršitev obvladovanja nasprotja interesov. Tudi organi pregona, odkrivanja in preprečevanja 9 izhajajo zgolj iz konkretnih okoliščin in iz konkretnega primera. Nasprotje interesov se največkrat kaže kot opustitev dolžnega ravnanja in manjkrat kot korupcija. Pri tem uradne osebe opustijo svojo dolžnost izogibanja okoliščinam nasprotja interesov oziroma obveščanja o slednjem svojim predstojnikom (Dobovšek, Škrbec, 2012). Pomembno vlogo pri nadzoru nasprotja interesov ima komisija za preprečevanje korupcije. Komisija izvaja nadzor in preiskuje primere sumov korupcije in drugih kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, pri čemer sodeluje tudi z drugimi pristojnimi nadzornimi državnimi institucijami (organi, pregona, računsko sodišče, inšpektorati). Pomemben pa je tudi nadzor nad osebami, za katere se uporablja tako zakon o bančništvu kot zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Agencija za upravljanje kapitalskih naložb 10 je pripravila priporočila za delovanje predstavnikov države v nadzornih svetih. AUKN meni, da morajo biti predstavniki države v nadzornih svetih državnih družb neodvisni ter tako etično ter poslovno neoporečni, da predstavljajo zgled vsem drugim. Pri izogibanju nasprotju interesov velja načelo proaktivne transparentnosti, ki omogoča, da so odločevalcem razkrite vse okoliščine oz. povezave, tudi takšne, ki bi lahko ustvarjale le videz, da vplivajo na nepristransko in objektivno opravljanje nalog posameznega člana organa. Sam član nadzornega sveta pa naj skrbno presodi, ali se iz odločanja izloči sam ali odločitev o njegovi izločitvi prepusti drugim članom organa oziroma drugemu pristojnemu organu. Če dejansko ali možno nasprotje interesov vpliva na normalno in učinkovito delo oz. odločanje v organu, se od člana nadzornega sveta pričakuje, da bo ocenil možnost odstopa s funkcije. AUKN je v konkretnem primeru" zavzela tudi stališče o nasprotju interesov člana NS banke in obvestila pristojne institucije: nadzorni svet Danke, računsko sodišče, komisi|0 za oreprečevanje korupcije. 8. Zakon o gospodarskih družbah ZGD-1 vsebuje določbe, ki urejajo prepoved konkurence za družbenike družbe, člane uprave, upravni odbor in nadzorni svet delniške družbe ter prokuriste. Ti ne smejo sodelovati pri nobeni od teh vlog, pa tudi ne kot zaposleni v kateri koli drugi družbi ali kot samostojni podjetniki posamezniki, ki opravljajo dejavnost, ki je ali bi lahko bila v konkurenčnem razmerju z dejavnostjo prve družbe. ZGD-1 do dopolnitve v letu 2011 ,2 ni podrobneje urejal vprašanja nasprotja interesov. Novela je tako z novim 38. a členom uredila dotakratno pravno praznino. V praksi lahko prihaja do nasprotja interesov, in sicer: kadar je nepristransko in objektivno izvajanje nalog oziroma odločanje članov poslovodstva ogroženo zaradi vključevanja njihovega osebnega ekonomskega interesa ali kakršnih koli drugih povezanih interesov z drugo fizično ali pravno osebo, je to treba ustrezno zakonsko normirati. Cilj zakona je ustrezna ureditev primerov, ko lahko pride pri poslovodji do nasprotja interesov. Zakon sledi načelu transparentnosti oz. preglednosti poslovanja družb in sklepanja poslov z drugimi družbami, kadar bi lahko prišlo do nasprotja interesov. Prav tako morajo člani poslovodstva pri sklepanju pogodb ravnati v skladu z načelom vestnosti in poštenja. V okvir tega načela sodi tudi obveznost pojasnjevanja in seznanjanja organov nadzora 8 ZlntPk, 2010, 2011. "' Tudi komisijo za preprečevanje korupcije. 10 Agencija je bila z 28.12.2012 ukin|ena, pristojnosti pa so prenesene na Slovensko odškodninsko družbo. " AUKN. http://www.auknrs.si/f/docs/Obvestib za javnost/Pismo NKBM.pdf 12 ZGD-1D, Ur. 1. RS, 33/11, ZGD-1 G, Ur. I. RS, 57/12. o sklepanju poslov, ki bi lahko bili v nasprotju interesov. Prav tako je treba poudariti, da morajo vsi člani organov vodenja in nadzora pri opravljanju svojih nalog delovati kot dobri gospodarji. Zakon na novo določa, da mora poslovodja, izvršni direktor ali prokurist družbe, če pride do nasprotja interesov pri sklepanju pravnega posla s kakšno drugo družbo, katere družbenik je sam ali njegov ožji družinski član, ali če je udeležen pri dobičku te druge družbe na kateri koli drugi pravni podlagi, za sklenitev takšnega pravnega posla pridobiti soglasje nadzornega sveta družbe. 9. Kodeks upravljanja javnih delniških družb Ljubljanska borza, Združenje Manager in Združenje nadzornikov Slovenije so že v letu 2006 pripravili kodeks upravljanja javnih delniških družb. Velja le za delniške družbe, ki so javne (njihovi finančni instrumenti kotirajo na organiziranih trgih). Nekaj izstopajočih določb: Odločitve članov nadzornega sveta in uprave so neodvisne. Član nadzornega sveta ali uprave pri svojem delovanju in odločanju upošteva cilje družbe in jim podredi morebitne drugačne osebne ali posamične interese tretjih oseb, uprave, delničarjev, javnosti ali države. 1 ' 1 Člani nadzornega sveta se zavežejo, da bodo enkrat letno, ob menjavi in ob vsaki spremembi, podpisali in predložili nadzornemu svetu izjavo, s katero se bodo opredelili do obstoja posameznih konfliktov interesov, skladno s kriteriji, navedenimi v prilogi, ter se zavezali, da bodo o novih potencialnih nasprotjih interesov nemudoma obvestili nadzorni svet. V primeru suma o nasprotju interesov ali kršitve prepovedi konkurence član nadzornega sveta ali uprave nemudoma obvesti nadzorni svet. Ce nadzorni svet presodi, da gre za kršitev prepovedi konkurence, mora član uprave ali nadzornega sveta takoj prenehati s kršitvami in prenesti koristi iz konkretnega posla na družbo ter ji povrniti morebitno škodo. Če nadzorni svet presodi, da gre za bistveno nasprotje interesov, mora član nemudoma odpraviti sporno razmerje, sicer nadzorni svet presodi potrebo po prenehanju funkcije člana uprave ali nadzornega sveta in temu ustrezno ukrepa. Nadzorni svet v primeru, da član uprave ali nadzornega sveta ne obvesti nadzornega sveta o potencialni kršitvi prepovedi konkurence ali da ta po obvestilu nadzornega sveta Član uprave banke mora slediti visokim strokovnim in etičnim standardom upravljanja. ne izpolni njegovih navodil, razreši člana uprave in predlaga skupščini odpoklic člana nadzornega sveta. 10. Prevelika ohlapnost ali prevelika reguliranost Po mnenju nekaterih' -1 pravnih avtoritet bi kazalo nekatera področja zaradi preohlapne urejenosti še dodatno dopolniti. Ravno ta preohlapna urejenost je omogočila široko razraščanje nasprotij interesov v vseh družbenih porah ter kot posledico oškodovanje zasebnega in državnega premoženja. Še posebej velja opozoriti na pojav delovanja članov organov vodenja in nadzora družbe v nasprot|u z interesi družbe, ki jo vodi|o oziroma nadzirajo (Bohinc, 2012). Po drugi strani pa motita pretirana reguliranost in predpisovanje, še zlasti če sodni sistem vključno s pregonom ni dorasel izzivu po izvedbeni in strokovni plati. Zastavlja se vprašanje, ali ni takšno dogajanje v družbi kot nekakšna rak rana, ki opozarja na vsesplošni razpad vrednot. V nekaterih razvitejših okoljih je dovolj le nekaj določb v področnem zakonu, ki ureja delovanje gospodarskih družb, vse drugo je sodna praksa. ...In pa zreli politični in gospodarski sistemi, ki dopuščajo le strogo profesionalno ravnanje organov vodenja in nadzora. Vsekakor pa je zaradi okoliščin, v katerih se nahajamo, popolnoma upravičen dvom o primernosti manj reguliranih sistemov za Slovenijo, še posebej z vidika zrelosti subjektov, ki naj bi bil zavezani k upravljanju nasprotja interesov 11. Sklep Nasprotje interesov nastopa v vseh družbenih sferah. Z nadgradnjo zakonodaje je nasprotje interesov opredeljeno na področju javnega sektorja z zakonom o javni upravi in zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije ter z zakonom o gospodarskih družbah in področnima zakonom o trgu finančnih instrumentov in zakonom o bančništvu. Z novelo zakona o gospodarskih družbah je storjen manjši korak k boljšemu upravljanju nasprotja interesov v gospodarskih družbah. Ob situacijah, ki omogočajo nastanek nasprotja interesov, smo razmišljali o etičnih, moralnih in pravnih vidikih, saj neobvladovanje nasprotja Kriteriji za nasprotje interesov so navedeni v prilogi C Kodeksa . u Bohinc R., 2012. 15 Bohinc R., str. 985 interesov maje zaupanje v pravni red. Nasprotje interesov pa ima še en pomemben vidik, in sicer ekonomski. Osnovni cilj delniške družbe, ki opravlja pridobitno dejavnost, je maksimiranje vrednosti družbe. Z nastopom nasprotja interesov je omogočena prevlada zasebnega partikularnega interesa nad družbenim in korporativnim. To neposredno vodi do oškodovanja gospodarske družbe ter zmanjšanja vrednosti za njene deležnike: lastnike, zaposlene, stranke in državo. Kot kaže, naši etični kodeksi in moralne norme še dolgo ne bodo dosegli razvitih zahodnih držav, še posebej tistih s protestantsko etiko. Zato ne kaže drugega, kot adaptirati zakonodajo in jo prilagoditi dejanskem stanju. Treba je upoštevati obe funkciji: preventivno (s kodeksi, opozarjanjem) in represivno. V takih okoliščinah bi kazalo razmisliti o dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah ter o strožjih kaznih za kršitelje. Z vidika primernosti in avtonomnosti bi kazalo dopustiti določeno dodatno avtonomno presojo tudi Agenciji za trg vrednostnih papirjev in Banki Slovenije. Nekateri v javnosti nepričakovani odstopi članov nadzornih svetov bank v zadnjem času sicer nakazujejo, da regulator posveča večjo pozornost visoki strokovni in etični preveritvi nadzornikov, vključno z upravljanjem morebitnega nasprotja interesov. Naši etični kodeksi in moralne norme še dolgi 1 ne bodo dosi 'gli razvitih zahodnih držav. LITERATURA IN VIRI/ REFERENCES: AUKN, Nasprotje interesov članov nadzornega sveta družb s kapitalsko naložbo države, 10. 1.2012. Rado Bohinc, Predlogi za boljšo pravno ureditev nasprotja interesov v RS- Prispevek na konferenci Dnevi slovenskih pravnikov 2012 od 11. do 12. Oktobra, Portorož, Podjetje in delo, 6-7/2012. Rado Bohinc; Ureditev nasprotja interesov direktorjev z interesi gospodarske družbe, Pravna praksa, 2011, letnik 31, št. 41-42. Bojan Dobovišek, Jure Škrbec, Nasprotje interesov v teoriji in praksi, Varstvoslovje, 2012, letnik 14, št. 1. Kodeks upravljanja javnih delniških družb, Ljubljanska borza, d. d., Ljubljana, Združenje nadzornikov Slovenije in Združenje Manager, 8. 12. 2009. Komisija za preprečevanje korupcije. Sistemsko načelno mnenje glede dolžnosti izogibanja nasprotij interesov pri odločanju na svetih javnih zavodov in podobnih kolektivnih organov subjektov javnega sektorja, 3. 7. 2012. Nova Ljubljanska banka, Politika upravljanja nasprotij interesov pri opravljanju investicijskih storitve in poslov NLBd.d., januar 2008. Selinšek Liljana, Brez nasprotij interesov v večje zaupanje, KPK Vestnik, 2012, št. 16. Sklep o posebnih pravilih za obveščanje o notranjih informacijah in naložbenih priporočilih, Ur. I. RS, št. 106/07, 36/08 popr. in 6/12. Sklep o skrbnosti članov uprave in nadzornega sveta bank in hranilnic, Ur.l. RS, št. 62/11. Sklep o skrbnosti članov uprave in nadzornega sveta borznoposredniških družb, Ur. I. RS, št. 33/12. Zakon o bančništvu, Ur. I. RS, št. 99/10 - ZBan-l-UPB5 (52/11 - popr.), 9/11 -ZPlaSS-B, 35/11,59/11,85/11,48/12 in 105/12. Zakon o gospodarskih družbah, Ur. I. RS, št. 42/2006, 60/2006, 26/2007, 33/2007, 67/2007, 100/2007, 10/2008, 68/2008, 23/2009,33/2011, 91/2011, 100/2011,32/2012,57/2012. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, Ur. I. RS, št. 45/10, 26/11, 43/11,69/11. Zakon o trgu finančnih instrumentov, Ur. I. RS, št. 108/10 -ZTFI-UPB3, 78/11, 55/12 in 105/1- ZBan -1J.