Finančnik, ki je videl drevesa, džungle pa ni opazil
NatisniMedij: Delo - Sobotna priloga Avtorji: Žerdin H. Ali Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Sobotna priloga
Datum: 08. 09. 2012 Stran: 3
Portret tedna Finančnik, ki je videl drevesa, džungle pa ni opazil
Nekdo je moral biti prvi.
Zaradi spleta okoliščin je to postal Bine Kordež, letnik 1956, ekonomist, finančnik in do leta 2010 predsednik uprave Merkurja. Ljubljansko okrožno sodišče ga ni obsodilo zaradi menedžerskega odkupa trgovske družbe, ki jo jevodil, temveč zaradi potez, ki so prevzemu sledile. Z menedžerskim prevzemom namreč ni oškodoval družbene lastnine, državnih lastnikov ali malih delničarjev. Ko se je lotil prevzema Merkurja, je drugim delničarjem ponudil presenetljivo veliko. Težave Bineta Kordeža so se začele, ko je bilo treba začeti vračati dolg, plačevati obresti. In na tej točki seje, kot je sklenilo sodišče, tudi zalomilo. Sodišče je Kordeža obsodilo zaradi zlorabe položaja in ponarejanja listin. Merkurje namreč enega od trgovskih centrov brezplačno prenesel na družbo Merfin, prek te družbe pa so vodilni delavci Merkurja izvajali prevzem.
Merkur je Merfinu tudi posodil denar, da je od družbe Hypo Leasing trgovski center odkupil. Na sredini operacije je Merfin center prodal naprej družbi Kograd Igem, nato pa ga je Merkur spet odkupil, a po ceni, ki je za več kot devet milijonov evrov presegala izhodiščno številko. Zaradi te operacije kriminalisti so ob pomoči analiz elektronske pošte rekonstruirali, daje bil Kordež »avtor« ideje - ga je sodišče obsodilo na pet let zapora.
Ob tem je bil obsojen sena denarno kazen, sodišče pa zahteva tudi, da vrne protipravno pridobljeno premoženjsko korist. Ta po oceni sodišča v Kordeževem primeru znaša več kot dva milijona evrov. Kordež seje v življenju lotil dveh velikih projektov. Kot navdušen rekreativni kolesarje želel prekolesariti vse slovenske kategorizirane ceste. Znaten del jih je že prevozil. Kot poslovnež pa je prek družbe BK Kapital, ki jo je ustanovil leta 2007, želel postati pomemben lastnik trgovske družbe iz Naklega. Projekta prevzema Merkurja seje s sodelavci lotil leta 2007, v zadnjem letu debelih krav. Ko se je projekta lotil, sicer ni mogel vedeti, da se doba napihovanja delniških balonov in fiktivne gospodarske rasti izteka. Ko se je projekta loteval, so, kot je povedal, bankirji sami ponujali kredite. In to bolj ali manj na lepe oči in dobro ime.
Dobro ime je imel.
Merkurje v letih, ko ga je vodil, hitro napredoval in seje nezadržno širil na druge trge. Ko je Kordež nastopal v javnosti, je vzbujal vtis človeka, ki se poslovnih analiz loteva z natančnostjo naravoslovca. Povezave je imel dobre. Ne le zato, ker je bil en mandat član sveta Banke Slovenije. Tudi v Forumu 21, ki ga je ustanovil nekdanji predsednik države Milan Kučan, so se razveselili njegove navzočnosti na ustanovnem sestanku. Hkrati so v nadzornem svetu Merkurja dolga leta sedeli najvplivnejši igralci slovenske gospodarske scene. Vendar je pri prevzemu Merkurja razmere ocenil povsem narobe. Če že ne kot ekonomist, bi vsaj kot kolesar nekako moral vedeti, da je pot do cilja povezana s količino vloženega dela, ne pa z domnevo, da je cilj mogoče doseči zato, ker so vrednosti delnic »obsojene« na trajno rast. Tako kot se pri kolesarjenju klanec, na katerem bicikla ni treba poganjati, na neki točki nepreklicno konča, je tudi v ekonomiji obdobje rasti, ko denar na videz raste sam od sebe, zgolj nenavadna epizoda na poti, na kateri je v resnici zgolj vloženo delo tisto, ki generira rast in povečuje vrednost.
Kordeževa poklicna pot je razdeljena na petletke.
Leta 1980 je diplomiral, pet let pozneje pa je na ekonomski fakulteti v Ljubljani končal še magistrski študij. Pred prihodom v Merkurje delal v Kropi, kjer je odraščal. V Merkur je prišel leta 1988 kot glavni finančnik, po dveh petletkah in upokojitvi njegovega predhodnika Jakoba Piskernika, pripadnika »stare« direktorske garde, pa je postal glavni direktor. Po dveh petletkah vodenja Merkurja, leta 2007, je najprej prišla čast. Stanovsko združenje Manager ga je razglasilo za direktorja leta. Praktično hkrati pa seje s sodelavci lotil vratolomnega projekta. 64 vodilnih delavcev Merkurja je prevzelo gospodarsko družbo, katere tržna kapitalizacija ob koncu leta 2007 je znašala več kot pol milijarde evrov.
Pet let pozneje ga je sodišče obsodilo.
Kordež je dolga leta veljal za človeka številk. Kot finančnik je znal računati. Podatke Banke Slovenije - leta 1998 je postal tudi član sveta Banke Slovenije -je znal brati, analizirati in natančno povzemati. Iz njihje znal razbrati, ali so detajli državne ekonomske politike optimalni ali ne. A zdi se, da v drevoredu številk, spravljenih v lepo urejene tabele, ni videl gozda. Natančneje, ni videl džungle. Številke, ki jih je prebiral in analiziral, se namreč niso obnašale logično.
Tržna cena delnice Merkurja je ob koncu leta 2006 znašala 205 evrov, ob koncu leta 2007 pa že vrtoglavih 395 evrov. Hkrati pa je konzorcij, ki se je pod Kordezevim vodstvom odločil za prevzem Merkurja, delničarjem za eno delnico ponudil še višjo številko, 403 evrov. Nobenega racionalnega razloga ni bilo, da bi številke naraščale tako skokovito, kot so naraščale pred izbruhom krize leta 2008. In naraščale so zgolj zato, ker seje svetovni kapitalizem spreminjal v iracionalno džunglo.
Med letoma 1998 in 2010 predsednik uprave Merkurja Mladost je preživljal v kovaški Kropi, po gimnazijskih letih je v Ljubljani študiral ekonomijo. Finančnik, analitik in rekreativni športnik.
