Šušteršičev holding za prevzem oblasti v državnih podjetjih
NatisniMedij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Svenšek Katja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 05. 07. 2012 Stran: 10
Predlog zakona o upravljanju kapitalskih naložb ruši dvajset let nastajajoč družbeni dogovor
Ljubljana - Predlog zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH) je spisan in po nekaterih neuradnih informacijah naj bi se z vsebino predloga vlada seznanila že na današnji seji. Predlagana ureditev briše dvajset let nastajajoč dogovor med različnimi družbenimi skupinami, kot so sedanji in bodoči upokojenci, javni uslužbenci, denacionalizacijski upravičenci, žrtve vojnega nasilja in drugi, v korist katerih naj bi država upravljala premoženje. Hkrati predlog zakona upravljanje državnega premoženja postavlja povsem na novo, odnose med prej naštetimi skupinami pa prepušča kaosu. Tako gre pričakovati, da bo spremembi ureditve upravljanja državnega premoženja takoj sledil popoln prevzem oblasti v državnih podjetjih.
S pravnim spačkom do centraliziranega upravljanja desetih milijard
Predlog zakona, ki smo ga pridobili v uredništvu in nosi datum 3. julij, predvideva ustanovitev SDH. Tega bo kot delniško družbo ustanovila Republika Slovenija, in čeprav naj bi ta delal v skladu z zakonom o gospodarskih družbah, pri postopku ustanovitve vlada tega zakona očitno ne namerava spoštovati. Brez kakršnih koli cenitev premoženja in obveznosti se bosta k SDH pripojili tako Kapitalska družba (Kad) kot DSU, SDH pa naj bi jamčil za izpolnitev njihovih obveznosti z vsem svojim premoženjem.
Slovenska odškodninska družba (Sod) bo formalnopravno obstajala le še na papirju, saj se bodo vsa pooblastila, pravice in obveznosti prav tako prenesle na SDH, izjema pa so obveznosti do imetnikov obveznic Soda (te so kot odškodnino dobili denacionalizacijski upravičenci). K izpolnjevanju obveznosti bo še vedno zavezan Sod, medtem ko naj bi sredstva za izpolnitev obveznosti zagotavljal SDH. Na kakšen način naj bi se vzpostavil odnos med Sod in SDH, ali bo Sod oblikoval terjatve do holdinga, ni jasno. Prav tako ni jasno, kako se bodo (pre) oblikovali vsi sklenjeni pogodbeni odnosi, med drugim med omenjenimi družbami in bankami, pri katerih ima Kad najetih za okoli 70 milijonov evrov posojil, Sod pa po naših informacijah kar za okoli 300 milijonov evrov posojil. Vprašanje je, ali sklenjene posojilne pogodbe omogočajo preprost prenos obveznosti s podpisnika pogodbe na novoustanovljen sklad. Po uveljavitvi zakona bo SDH namreč začel postopke za izbrise Kada in DSU, medtem ko naj bi Sod formalno obstajal do konca poplačila obveznosti iz naslova izdanih obveznic. Jasno ni niti, ali bo izbris omenjenih družb sovpadal s pripojitvijo ali pa bodo formalnopravno »lupine« izbrisanih družb nekaj časa še obstajale. Predviden je tudi izbris Agencije za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN), katere pravice in obveznosti naj bi prav tako prevzel holding, zaposlene na AUKN pa naj bi prevzela »Republika Slovenija«. Kje znotraj ustroja državne uprave naj bi se zaposlili, ni določeno.
Vodstvo SDH po meri vladajočih
Holding bodo upravljali uprava, nadzorni svet in skupščina, pri čemer pisci zakona sploh niso določili, kdo bo predstavljal skupščino kot najvišji organ upravljanja - vsi državljani, vlada, državni zbor... Tudi pooblastil skupščine predlog zakona ne opredeljuje. Holding bo, kot je minister za finance Janez Šušteršič že pred časom napovedal, vodila tričlanska uprava, izbrana na podlagi mednarodnega razpisa. Kdo naj bi objavil razpis in kdo naj bi imenoval upravo, v predlogu zakona prav tako ni določeno, ni pa imenovanje uprave navedeno med pristojnostmi nadzornega sveta holdinga. Mesto v upravi je sicer rezervirano zgolj za ekonomiste in pravnike, ki imajo najmanj deset let delovnih izkušenj na vodstvenih položajih, so strokovnjaki s področja kapitalskih trgov, aktivno govorijo angleško in niso bili kaznovani.
Prehodno tričlansko upravo z največ enoletnim mandatom naj bi imenovala vlada na predlog finančnega ministra, in sicer kar z dnem uveljavitve zakona. Neuradno je slišati, da vlada kljub ze spisanemu zakonu, ki AUKN ukinja, načrtuje odpoklic sedanje uprave AUKN, na njen položaj pa naj bi imenovala nove člane z omejenim mandatom, ki bodo po eni od inačic vodili vse postopke za ustanovitev holdinga. Vendar naj opozorimo, da uprave agencije ni mogoče odpoklicati brez natančno določenih razlogov, utemeljenih v državnem zboru, kije pristojen za imenovanje in odpoklic članov uprave AUKN.
Sestava nazornega sveta SDH je v nasprotju s smernicami Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), k spoštovanju katerih smo se zavezali tudi na področju upravljanja državnega premoženja, povsem politična. V imenovanje državnemu zboru bo štiri člane predlagala vlada, štiri poslanske skupine (delitev mest med koalicijskimi in opozicijskimi ni predvideno), enega pa komisija za nadzor javnih financ. Spomnimo, slednja sicer predstavlja enega od institutov nadzora opozicije nad oblastjo, a pri enem mestu v devetčlanskem nadzornem svetu o uravnoteženju težko govorimo. Nadzorni svet bo nadziral uresničevanje strategije holdinga, letnega načrta upravljanja in poslovanje holdinga. Mu je pa minister za finance zaupal še eno izjemno pomembno nalogo, in sicer imenovanje akreditacijske komisije, ki bo pripravljala »strokovno mnenje« o primernosti kandidatov za »člane organov gospodarskih družb, v katerih ima holding naložbo«. Gre torej za vsa podjetja v delni ali večinski lasti države, od SID banke do NLB, Aerodroma Ljubljana, Adrie Airways, Petrola, Zavarovalnice Triglav, pri čemer pa prav tako ni jasno, ali zakon govori le o organih nadzora, torej nadzornih svetih, ali tudi o upravah. Akreditacijsko komisijo bo nadzorni svet sicer imenoval »izmed zunanjih strokovnjakov s področja upravljanja družb in človeških virov«, a očitno tudi tem finančno ministrstvo ne zaupa povsem. Že res, da bo mnenja o primernosti kandidatov pripravljala omenjena akreditacijska komisija, a ne po lastnih kriterijih. »Merila in postopke ugotavljanja primernosti kandidatov ter način delovanja komisije« bo namreč določil nadzorni svet holdinga, sestavljen, spomnimo, iz kandidatov vlade, poslanskih skupin in enega kandidata komisije za nadzor javnih financ.
Po hitrem postopku brez javne razprave
Predlog zakona določa predvsem obliko upravljanja državnega premoženja, medtem ko vsebine ni. K pisanju zakona prav tako niso bili povabljeni sindikati, ki so jim predstavniki finančnega ministrstva po naših informacijah še pred dnevom ali dvema zagotavljali, da predlog zakona ne obstaja. Očitno je, da so predlog zakona predstavniki vlade spisali v povsem ozkem krogu ljudi, zavezanih varovanju tajnosti, kot da ne bi šlo za premoženje vseh državljanov.
Ministrstvo za finance predlaga, da naj se zakon sprejme po nujnem postopku, saj da se bodo le tako preprečile »težko popravljive posledice za delovanje države, ki lahko nastopijo zaradi trenutno zaostrenih gospodarskih razmer«. Nadalje navajajo, da se bo s spremembo zakona vrednost naložb države povečala, a hkrati očitno pozabljajo, da zakon vrednotenja obstoječih naložb nikjer ne predvideva. Ne samo da predlog zakona upravljanja državnih naložb ne umešča v obstoječi sistem, ki se je vzpostavljal leta, ampak bo predlog zakona uveljavljen sistem in vrsto zakonov v celoti povozil. Spomnimo samo, da je ustanovitev Modre zavarovalnice, na katero je Kad prenesel pokojninske sklade, zaradi spoštovanja vseh zakonskih določil, odločanja vseh deležnikov in zaščite upnikov trajala več kot leto dni.
