Aerodrom Ljubljana zvišal divldendo

Natisni

Medij: Večer Avtorji: Stojan Jure Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 23. 06. 2012 Stran: 7

Aerodrom Ljubljana zvišal divldendo Delničarji bodo na predlog države iz aerodroma pobrali lanski bilančni dobiček, čeprav bo družba še letos šla v veliko investicijo

Država je dosegla svoje - skoraj ves bilančni dobiček Aerodroma Ljubljana bo namenjen za dividende. Na včerajšnji skupščini družbe so delničarji z 99,5-odstotno večino podprli nasprotni predlog Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), da naj največje slovensko letališče lastnikom izplača dobrih 2,6 milijona evrov ali 64 centov na delnico. Družba je sicer lani imela 34 milijonov evrov prihodkov, čisti poslovni izid (pred oblikovanjem rezerv) je bil 5,2 milijona evrov, bilančni dobiček pa 2,6 milijona. Prvotni predlog uprave za dividendo je bil skromnejši, 1,8 milijona ali 43 centov na delnico. Predstavnik AUKN Robert Biček je namreč pojasnil, da se je (za zdaj še) upravljavcem državnega premoženja dosedanja kapitalska donosnost aerodroma zdela prenizka, saj je "praktično vsa pasiva sestavljena iz kapitala". Z drugimi besedami, aerodrom tako rekoč ni zadolžen.

AUKN pa tudi meni, da višje izplačilo dividende ne bo nikakor vplivalo na finančne konstrukcije novega potniškega terminala, ki naj bi ga začeli graditi že letos. Med debato so višjo dividendo podprli tudi preostali razpravljavci, ostro pa ji je nasprotovalo le Društvo Mali delničarji Slovenije. Kot je na skupščini povedal Rajko Stankovič, predsednik društva, ga je "predlog države negativno presenetil", saj bi odgovorni lastniki podjetju pustili več rezerv, če se že nahaja v investicijskem ciklu. "Kot odgovorni lastniki moramo skrbeti tudi za razvoj podjetja," je povedal, državi pa svetoval, naj višje dividende raje zahteva na prihajajoči skupščini Krke.

Vlada ni podprla uprave Tudi včerajšnja skupščina je bila v znamenju posebne strukture aerodroma. Res je, družba je večinoma državna (50,67-odstotni delež za državo upravlja AUKN, še dodatnih 14,7 odstotkov pa ima država posredno prek Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe).

Toda velika večina državnih delnic (49 odstotkov) je prednostnih. To pomeni, da lahko država na skupščini glasuje zgolj in samo o predlogu revizorja, sicer pa ne (zato pa naj bi po teoriji imela prednost pri izplačilu dividend). Pri večini točk je lahko AUKN torej glasoval zgolj z 1,67 odstotka navadnih delnic. To pa pomeni, kot je na sami skupščini večkrat spomnil predsedujoči, odvetnik Bojan Pečenko, da glas AUKN na skupščini ni imel pretirane veljave.

To se je pokazalo pri točki, ko so delničarji glasovali o podelitvi razrešnice upravi in nadzornikom za preteklo leto. AUKN sicer ni videla "posebnega razloga, da se upravi in nadzornemu svetu ne bi podelila razrešnica", je dejal Bišček. Vendar pa vlada ni soglašala s predlogom agencije, da se razrešnica podeli, in AUKN se je raje vzdržal glasovanja (kot rečeno, z 1,67 odstotka delnic), kot da bi proti svoji presoji glasoval proti razrešnici.

Tako je dobro delo vodstva potrdilo 98,9 odstotka prisotnih imetnikov navadnih delnic, nadzorniki pa so poželi le kanček manj zaupanja, 98,7 odstotka. Ni pa jasno, ali je treba odločitev vlade, da ne podpre razrešnice, razumeti kot nezaupnico upravi ali kot nezaupnico AUKN.