Uprava Mercatorja lastnikom: Če z nami niste zadovoljni, nas zamenjajte
NatisniMedij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 25. 11. 2011 Stran: 22
Ljubljana - Po razkritju, da EBRD, IFC in One Equity Partners (del JP Morgan) sploh niso del konzorcija kupcev Mercatorja, se stopnjujejo napetosti med Mercatorjem in njegovim svetovalcem Societe Generale na eni strani in konzorcijem prodajalcev, katerih svetovalec je ING, na drugi strani. Bolj kot je jasno, da prodajalci z ING slabo vodijo postopek, več je udarcev pod pasom.
Prodajalci, ki pogajanj z Agrokorjem ne nameravajo ustaviti, krivdo za zastoje valijo na Mercator, slednji pa jim ni ostal dolžan. Uprava Mercatorja je včeraj tako javno opozorila, da skupina delničarjev ne more dajati neposrednih navodil upravi in nadzornemu svetu družb, kako naj ravnajo. Svoje zahteve in nezadovoljstvo pa lahko izrazijo na skupščini delničarjev, tudi z morebitno zamenjavo nadzornega sveta. V zadnjih dneh se je sicer že razširila informacija, da svetovalci Agrokorja prepričujejo lastnike Mercatorja, naj skličejo skupščino in zamenjajo nadzorni svet ter posledično upravo, kar bi olajšalo izvedbo postopka prodaje Mercatorja ne glede na vsa tveganja, ki se pojavljajo za prodajalce, Mercator in dobavitelje.
»Glede na to, da ima konzorcij prodajalcev več kot 52 odstotkov delnic Mercatorja in da so bili poleg tega tudi drugi posamezni veliki delničarji (Unicredit banka, op.p.) aktivno vključeni v postopek prodaje, ocenjujemo, da skupina delničarjev, ki želi prodati svoje delnice, v primeru usklajenega interesa lahko vedno izglasuje katerega koli od navedenih sklepov,« je včeraj poudarila uprava Mercatorja, ki jo vodi Žiga Debeljak. Med možnimi ukrepi delničarjev je poleg predčasnega odpoklica nadzornikov omenila še, da lahko delničarji upravi izglasujejo nezaupnico, na podlagi katere jo nadzorni svet lahko razreši, ali da izglasujejo sklep o obveznosti uprave, da izvede želene aktivnosti za podporo prodajnemu postopku (skrbni pregled). Seveda pod pogojem, da je takšen sklep zakonit in da so tudi aktivnosti zakonite. Toda sočasno je uprava Mercatorja opozorila, daje razkrivanje nejavnih podatkov neposrednim konkurentom - kar Agrokor brez dvoma je - lahko neskladno z zakonom o gospodarskih družbah in konkurenčno zakonodajo. Spomnimo še, daje urad za varstvo konkurence lastnikom Mercatorja (bankam in Skupini Pivovarna Laško) dovolil skupen prodajni postopek, ki ga ni ocenil za usklajeno delovanje. Kako bi urad ocenjeval morebitni njihov usklajen nastop na skupščini, pa ni mogoče z gotovostjo napovedati.
Uprava Mercatorja, ki je ponovno zanikala, da bi zavlačevala prodajni postopek, je poudarila tudi, da Mercator ne vodi prodajnega postopka in ga torej ne more niti ustaviti. Lastniki so pri svojih odločitvah samostojni in niso vezani za soglasje uprave ali nadzornega sveta Mercatorja, so poudarili. Spomnimo, da so lastniki na predlog Agrokorja Mercator zaprosili za delni skrbni pregled, uprava je na to pristala, vendar je zaradi zaščite finančne stabilnosti Mercatorja in svojih zaposlenih zahtevala, da k pogajanjem o ureditvi razmerij pristopijo tudi mednarodni finančni investitorji. Agrokor namreč ni finančno sposoben izpeljati prevzema brez izčrpavanja Mercatorja, poleg tega je neposredni Mercatorjev konkurent na trgih jugovzhodne Evrope. Na očitek prodajnega konzorcija, da je bilo od vsega začetka jasno, da sta EBRD in IFC v transakcijo pripravljena vstopiti naknadno v primeru uspešno izvedenega skrbnega pregleda, je uprava opozorila, da potrebuje Mercator pogodbene partnerje za sklenitev dogovora za zaščito interesov v tem trenutku, »torej preden pride do transakcije z delnicami in preden družba podpre postopek prodaje z razkritjem dodatnih informacij in ostalimi aktivnostmi, za katere je zaprosil konzorcij prodajalcev.« Zgolj izraženi interes uglednih mednarodnih finančnih institucij o tem, da bi v prihodnosti lahko bile zainteresirane za sodelovanje pri prevzemanju Mercatorja, pa »nima popolnoma nobenega vpliva na odpravo problema zaščite interesov Mercatorja, še posebno če so takšne najave nezavezujoče«.
SG zanika obtožbe ING
Do spora je prišlo tudi na relaciji med Societe Generale in ING. Slednji je namreč v pismu, v katerem je potrdil, da mednarodni konzorcij za nakup delnic Mercatorja ne obstaja, za zaplet s poimenovanjem zainteresiranega kupca obtožil Societe Generale. Potrditvah ING so predstavniki Societe Generale prodajalcem svetovali, da bi bilo koristno, če bi kupca in njegove soinvestitorje označili kot »mednarodni konzorcij v sestavi Agrokor, EBRD, IFC in One Equity Partners«. Že v sredo je to zanikala predstavnica Societe Generale Cvetka Selšek, včeraj pa sta se po naših informacijah s protestnim pismom odzvala tudi vodilna moža investicijskega bančništva Societe Generale Herve Hascoet in Herve Motel. Obtožbo ING sta zanikala in ob tem poudarila, da so za Societe Generale in Mercator pomembna le dejstva in ne manipulacije dejstev, ki niso skladne z realnostj
Da bi preverili trditve ING, smo predsednika uprave NLB Boža Jašovič; prosili za pojasnilo, kdaj in kateri predstavnik Societe Generale je prodajale« prepričeval, naj namesto Agrokorja komunicirajo, da gre za mednarodni konzorcij kupcev. Vendar do zaključka redakcije odgovorov nismo prejeli.
